Ogled vira Sirij

{{Starbox begin
 | name=Sirij
}}
{{Starbox image
|image={{Location map|100x100
|AlternativeMap=Canis Major constellation map.svg
|caption=
|width=250
|lat=61.25|long=37.25
|mark=Cercle rouge 100%.svg | marksize=17
|float=center
}}|caption=Lega Sirija (obkroženo).
}}
{{Starbox observe 3s
 | epoch=[[J2000.0]]
 | equinox=[[International Celestial Reference System|ICRS]]
 | constell=[[Veliki pes (ozvezdje)|Veliki pes]]
 | pronounce=
 | component1=Sirij
 | ra1={{RA|06|45|08,91728}}<ref name=aaa474_2_653/>
 | dec1={{DEC|−16|42|58,0171}}<ref name=aaa474_2_653/>
 | appmag_v1=−1,46<ref name="Hoffleit1991" />
 | component2=A
 | ra2={{RA|06|45|08,917}}<ref name=tychods>{{cite journal|bibcode=2002A&A...384..180F|title=The Tycho double star catalogue|journal=Astronomy and Astrophysics|volume=384|pages=180|author1=Fabricius|first1=C.|last2=Høg|first2=E.|last3=Makarov|first3=V. V.|last4=Mason|first4=B. D.|last5=Wycoff|first5=G. L.|last6=Urban|first6=S. E.|year=2002|doi=10.1051/0004-6361:20011822}}</ref>
 | dec2={{DEC|−16|42|58,02}}<ref name=tychods/>
 | appmag_v2=−1,47<ref name=holberg2013/>
 | component3=B
 | ra3={{RA|06|45|09,0}}<ref name=gianninas>{{cite journal|bibcode= 2011ApJ...743..138G|title= A Spectroscopic Survey and Analysis of Bright, Hydrogen-rich White Dwarfs|journal= The Astrophysical Journal|volume= 743|issue= 2|pages= 138|author1= Gianninas|first1= A.|last2= Bergeron|first2= P.|last3= Ruiz|first3= M. T.|year= 2011|doi= 10.1088/0004-637X/743/2/138|arxiv = 1109.3171 }}</ref>
 | dec3={{DEC|−16|43|06}}<ref name=gianninas/>
 | appmag_v3=8,44<ref name=holberg2013>{{cite journal|bibcode=2013MNRAS.435.2077H|title=Where are all the Sirius-like binary systems?|journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society|volume=435|issue=3|pages=2077|author1=Holberg|first1=J. B.|last2=Oswalt|first2=T. D.|last3=Sion|first3=E. M.|last4=Barstow|first4=M. A.|last5=Burleigh|first5=M. R.|year=2013|doi=10.1093/mnras/stt1433|arxiv = 1307.8047 }}</ref>
}}
{{Starbox character
 | engvar = en-UK
 | component=Sirij A
 | type=[[Glavni niz]]
 | class=A0mA1 Va<ref name=nstars>{{cite journal|bibcode=2003AJ....126.2048G|title=Contributions to the Nearby Stars (NStars) Project: Spectroscopy of Stars Earlier than M0 within 40 Parsecs: The Northern Sample. I.|first=R. O.|last=Gray|first2=C. J.|last2=Corbally|first3=R. F.|last3=Garrison|first4=M T.|last4=McFadden|first5=P. E.|last5=Robinson|year=2003|journal=Astronomical Journal|volume=126|issue=4|pages=2048–2059|url=http://vizier.cfa.harvard.edu/viz-bin/VizieR-5?-ref=VIZ59a3e6516c46&-out.add=.&-source=J/AJ/126/2048/table1&recno=195|doi=10.1086/378365|arxiv=astro-ph/0308182|access-date=2019-10-07|archive-date=2017-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170828183657/http://vizier.cfa.harvard.edu/viz-bin/VizieR-5?-ref=VIZ59a3e6516c46&-out.add=.&-source=J%2FAJ%2F126%2F2048%2Ftable1&recno=195|url-status=dead}}</ref>
 | b-v=+0,00<ref name="Hoffleit1991" />
 | u-b=−0,05<ref name="Hoffleit1991" />
 | component2=Sirij B
 | type2=[[Bela pritlikavka]]
 | class2=[[Bela pritlikavka|DA2]]<ref name=holberg2013/>
 | b-v2=−0,03<ref name="McCook2006" />
 | u-b2=−1,04<ref name="McCook2006" />
}}
{{Starbox astrometry
 | radial_v=−5,50<ref name="Gontcharov2006">{{cite journal|last1=Gontcharov|first1=G. A.|title=Pulkovo Compilation of Radial Velocities for 35 495 Hipparcos stars in a common system|journal=Astronomy Letters|volume=32|issue=11|year=2006|pages=759–771|issn=1063-7737|doi=10.1134/S1063773706110065|bibcode = 2006AstL...32..759G |arxiv = 1606.08053 }}</ref>
 | prop_mo_ra=−546,01<ref name=aaa474_2_653/>
 | prop_mo_dec=−1223,07<ref name=aaa474_2_653/>
 | parallax=379,21
 | p_error=1,58
 | parallax_footnote=<ref name=aaa474_2_653>{{citation | last1=van Leeuwen | first1=F. | title=Validation of the new Hipparcos reduction | journal=[[Astronomy and Astrophysics]] | volume=474 | issue=2 |date=November 2007 | pages=653–664 | doi=10.1051/0004-6361:20078357 | bibcode=2007A&A...474..653V | arxiv=0708.1752 }}</ref><ref name=Gaia3>{{cite Gaia DR3|2947050466531873024}}</ref>
}}
{{Starbox astrometry|no_heading=y
 | component1=Sirij A
 | absmag_v=+1,42<ref name="Brosch2008">{{cite journal|last1=Brosch|first1=Noah|title=Modern optical measurements|volume=354|year=2008|pages=89–117|issn=0067-0057|doi=10.1007/978-1-4020-8319-8_5|journal=Astrophysics and Space Science Library|series=Astrophysics and Space Science Library|isbn=978-1-4020-8318-1}}</ref>
}}
{{Starbox astrometry|no_heading=y
 | component1=Sirij B
 | absmag_v=+11,18<ref name="McCook2006" />
}}
{{Starbox visbin
| reference=<ref name=bond>{{cite journal|bibcode=2017ApJ...840...70B|arxiv=1703.10625|title=The Sirius System and Its Astrophysical Puzzles: Hubble Space Telescope and Ground-based Astrometry|journal=The Astrophysical Journal|volume=840|issue=2|pages=70|author1=Bond|first1=Howard E.|last2=Schaefer|first2=Gail H.|last3=Gilliland|first3=Ronald L.|last4=Holberg|first4=Jay B.|last5=Mason|first5=Brian D.|last6=Lindenblad|first6=Irving W.|last7=Seitz-Mcleese|first7=Miranda|last8=Arnett|first8=W. David|last9=Demarque|first9=Pierre|last10=Spada|first10=Federico|last11=Young|first11=Patrick A.|last12=Barstow|first12=Martin A.|last13=Burleigh|first13=Matthew R.|last14=Gudehus|first14=Donald|year=2017|doi=10.3847/1538-4357/aa6af8}}</ref>
| name=α Canis Majoris B
| period=50,1284 ± 0,0043
| axis=7,4957 ± 0,0025
| eccentricity=0,59142 ± 0,00037
| inclination=136,336 ± 0,040
| node=45,400 ± 0,071 
| periastron=1994,5715 ± 0,0058
| periarg=149,161 ± 0,075
|primary=α Canis Majoris A}}
{{Starbox detail
| component1 = Sirij A
| metal_fe=0,50<ref name="Qiu2001" />
| mass=2,063 ± 0,023<ref name=bond/>
| radius=1,711<ref name="Liebert2005" />
| rotation=16 km/s<ref name="Royer2002" />
| luminosity=25,4<ref name="Liebert2005" />
| temperature=9.940<ref name="Adelman2004" />
| age_myr=237–247<ref name=bond/>
| gravity=4,33<ref name="Adelman2004" />
| component2 = Sirij B
| mass2=1,018 ± 0,011<ref name=bond/>
| radius2=0,0084 ± 3%<ref name="Holberg1998" />
| luminosity2=0,056<ref name=sweeney>{{cite journal|bibcode=1976A&A....49..375S|title=Cooling times, luminosity functions and progenitor masses of degenerate dwarfs|journal=Astronomy and Astrophysics|volume=49|pages=375|author1=Sweeney|first1=M. A.|year=1976}}</ref>
| temperature2=25.000 ± 200<ref name="Liebert2005" />
| gravity2=8,57<ref name="Holberg1998" />
| age_myr2={{val|228|10|8}}<ref name=bond/>
}}
{{Starbox catalog
| names=Dog&nbsp;Star, Aschere, Canicula, Al&nbsp;Shira, Sothis,<ref name="Allen1899" /> Alhabor,<ref name=gingerich/>
Mrgavyadha, Lubdhaka,<ref name="Kumar2002" /> Tenrōsei,<ref name="Spahn1996" /> [[Bayer designation|α]]&nbsp;Canis&nbsp;Majoris (α&nbsp;CMa), [[Flamsteed designation|9]]&nbsp;Canis&nbsp;Majoris (9&nbsp;CMa), [[Henry Draper catalogue|HD]]&nbsp;48915, [[Harvard Revised catalogue|HR]]&nbsp;2491, [[Bonner Durchmusterung|BD]]−16°1591, [[Gliese-Jahreiss catalogue|GJ]]&nbsp;244, [[Luyten Half-Second catalogue|LHS]]&nbsp;219, [[Aitken Double Star Catalogue|ADS]]&nbsp;5423, [[Luyten Two-Tenths catalogue|LTT]]&nbsp;2638, [[Hipparcos catalogue|HIP]]&nbsp;32349<ref name="SIMBADa" />
| component1=Sirius B
| names1=EGGR&nbsp;49, WD&nbsp;0642-166, [[General Catalogue of Trigonometric Parallaxes|GCTP]]&nbsp;1577.00<ref name="SIMBADb" />
}}
{{Starbox reference
 | Simbad=*+alf+CMa|sn=The system
 | Simbad2=TYC+5949-2777-1|sn2=A
 | Simbad3=*+alf+CMa+B|sn3=B
}}
{{Starbox end}}
[[Slika:Sirius A and B Hubble photo.jpg|thumb|right|Slika Sirija A in Sirija B, posneta s [[Hubblov vesoljski daljnogled|HST]] A – večja, B – manjši [[bela pritlikavka]] (Slika: [[NASA]])]]

'''Sirij''' (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je [[Seznam svetlejših zvezd|najsvetlejša zvezda]] na nočnem nebu. Njegovo ime je izpeljano iz [[stara grščina|grške]] besede {{lang|grc|Σείριος}} (v latinici: {{transliteration|grc|Seirios}}), kar pomeni sijoč ali žgoč. Zvezda ima [[Bayerjevo poimenovanje|oznako]] '''{{math|α}}&nbsp;Canis Majoris''', kar je latinizirano v '''Alpha Canis Majoris''' in okrajšano v '''{{math|α}}&nbsp;CMa''' ali '''Alpha&nbsp;CMa'''. Z [[Navidezni sij|navideznim sijem]] -1,46 je Sirij skoraj dvakrat toliko svetel kot [[Kanop (zvezda)|Kanop]], naslednja najsvetlejša zvezda. Sirij je [[binarna zvezda]], ki jo sestavlja [[zvezda]] [[glavni niz|glavnega niza]] [[Spektralna razvrstitev zvezd|spektralnega tipa]] A0 ali A1, imenovana Sirij&nbsp;A in spremljevalka, medla [[bela pritlikavka]] spektralnega tipa DA2, imenovana Sirij&nbsp;B. Razdalja med obema variira med 8,2 in 31,5 [[Astronomska enota|astronomskih enot]], medtem ko orbitirata vsakih 50 let.<ref name="Schaaf2008"/>

Sirij izgleda svetlo zaradi svojega neločljivega [[izsev]]a in bližine [[Osončje|Osončju]]. Na razdalji 2,64 [[parsek|parska]] (8,6 svetlobnih let) je sistem Sirija eden od Zemlji [[Seznam najbližjih zvezd|najbližjih sosedov]]. Sirij se postopoma približuje Osončju in pričakuje se, da se bo rahlo povečal v svetlosti v naslednjih 60.0000 letih ter dosegel magnitudo -1,68. Po naključju bo Sirij približno v istem času, okrog leta 66.270, zavil kot južna polarna zvezda. Tega leta bo Sirij prišel v okvir 1,6 stopinje od južnega nebesnega pola. To je zaradi [[Precesija enakonočij|precesije enakonočij]] in pravilnega gibanja Sirija, ki se giba počasi v smeri jug-jugozahod in bo viden samo z južne poloble.<ref>{{cite book |title=Sirius is a future southern Pole Star |date=2023-02-11|url=https://earthsky.org/tonight/sirius-future-south-pole-star/}}</ref> Po tem času se bo njegova razdalja začela povečevati in postal bo bolj medel, toda še vedno bo za približno 210.000 let najsvetlejša zvezda na Zemljine nočnem nebu, po tem pa bo postala najsvetlejša zvezda [[Vega (zvezda)|Vega]], še ena [[zvezda tipa A]], ki je neločljivo bolj žareča od Sirija.<ref name="tomkin98">{{cite journal |last=Tomkin |first=Jocelyn |date=April 1998 |title=Once and future celestial kings |journal=Sky and Telescope |volume=95 |issue=4 |pages=59–63 |bibcode=1998S&T....95d..59T |url=https://www.thefreelibrary.com/Once+and+future+celestial+kings-a020468305}}</ref>

Sirij A je približno dvakrat toliko masiven kot [[Sonce]] ([[Sončeva masa]]) in ima [[absolutni izsev]] +1,43. Je okrog 25-krat [[Sončev izsev|bolj žareč od Sonca]],<ref name="Liebert2005"/> vendar ima bistveno nižji sijaj od drugih svetlih zvezd kot so [[Kanop (zvezda)|Kanop]], [[Betelgeza]] ali [[Rigel]]. Sistem je star med 200 in 300 mio. let.<ref name="Liebert2005"/> Prvotno sta ga sestavljali dve svetli modrikasti zvezdi. Prvotno masivnejša izmed njiju, Sirij B, je porabil svoje vodikovo gorivo in je postal [[rdeča orjakinja]], nato pa je izgubil svoje zunanje plasti in se je pred okrog 120 mio. leti sesul v svoje trenutno stanje kot bela pritlikavka.<ref name="Liebert2005"/>

Sirij je pogovorno znan kot »'''Pasja zvezda'''«, kar odraža njegovo pomembnost v svojem [[ozvezdje|ozvezdju]], [[Veliki pes (ozvezdje)|Canis Major]] (Veliki pes).<ref name="Allen1899"/> Sončevo vzpenjanje Sirija je v [[Stari Egipt|Starem Egiptu]] označevalo [[poplavljanje Nila]], za [[Antična Grčija|Stare Grke]] »pasje dneve« poletja, za [[Polinezijci|Polinezijce]], večinoma v južni polobli, pa je zvezda označevala zimo in je bila pomembna referenca za navigacijo po Tihem oceanu.

== Zgodovina opazovanj ==
{{hiero|Sirius<br/>''{{lang|egy|[[wikt:spdt|Spdt]]}}''|<hiero>X1:N14-M44</hiero>|align=right}}

Sirij se kot najsvetlejša zvezda na nočnem nebu pojavlja v nekaterih najzgodnejših astronomskih zapisih. Izpodriv od [[ekliptika|ekliptike]] povzroča, da je zvezdno dvigovanje izjemno pravilno glede na druge zvezde s periodo skoraj natančno 365,25 dneva in je tako konstantno relativno na [[Tropsko leto|Sončevo leto]]. To dvigovanje se pojavi pri [[Kairo|Kairu]] 19. julija ([[julijanski koledar]]), s čimer se zgodi tik pred pojavom letnih poplav [[Nil]]a v antiki.<ref name="Wendorf2001"/> Zaradi nepravilnosti poplav je izjemna natančnost zvezdinega povratka povzročila, da je bila pomembna za [[Stari Egipt|stare Egipčane]],<ref name="Wendorf2001"/> ki so ga častili kot boginjo [[Sopdet]] ({{langx|egy|[[wikt:spdt|Spdt]]}}, »Trikotnik«;{{efn|
Primerjaj pomen Egipčanskega imena s Sirijevo dopolnitvijo asterizma [[Zimski trikotnik]], ki dopolnjuje drugi dve najsvetlejši zvezdi na severnem zimskem nebu, [[Betelgeza|Betelgezo]] in [[Prokijon]].}} {{langx|grc|{{math|{{linktext|Σῶθις}}}}}}}, ''Sō̂this''), garant rodnosti njihove zemlje.{{efn|

Ker je Sirij viden skupaj z ozvezdjem [[Orion (ozvezdje)|Orion]], so Egipčani častili Orion kot boga [[Sah]]a, moža Sopdet, s katerim je imela sina, bog neba [[Sopdu]]ja. Boginja Sopdet je bila pozneje sinkretizirana z boginjo [[Izida|Izido]], Sah je bil povezan z [[Oziris]]om, Sopdu pa je bila povezana s [[Hor]]om. Združitev Sopdet z Izido je omogočila [[Plutarh]]u, da je izjavil, da »Dušo Izido Grki imenujejo Pes«, kar pomeni, da Sirij Egipčani častijo kot Izido-Sopdet, Grki in Rimljani pa ga imenujejo Pes. 70-dnevno obdobje 'odsotnosti Sirija z neba so razumeli kot prehod Sopdet-Izide in Sah-Ozirisa skozi [[Duat|egipčansko podzemlje]].<ref name="Holberg2007-4-5"/>
}}

[[Antična Grčija|Stari Grki]] so opazili, da se pojavitev Sirija kot jutranje zvezde napoveduje vroče in suho poletje in bali so se, da bo zvezda povzročila, da se bodo planeti utrudili, ljudje ošibili in ženske postale vzburjene.<ref name="Holberg2007-19"/> Zaradi svoje svetlosti se je zdelo, da Sirij miglja bolj v nestabilnih vremenskih razmerah zgodnjega poletja. Za grške opazovalce je to pomenilo, da izžarevanje povzroča škodljiv vpliv. Vsak, ki je trpel zaradi njegovih učinkov naj bi bil »zvezdno-napaden« ({{lang|grc|{{math|ἀστροβόλητος}}}}, ''astrobólētos''). V literaturi je bil opisan kot »goreč« ali »žareč«.<ref name="Holberg2007-20"/> Obdobje po ponovni pojavitvi zvezde je bilo znano kot »pasji dnevi«.<ref name="Holberg2007-16-17"/> Prebivalci otoka [[Kea (otok)|Kea]] v [[Egejsko morje|Egejskem morju]] so Siriju in [[Zevs]]u ponudili daritve, da bi jim prinesla hladne vetrove in so čakali na ponovno pojavitev zvezde poleti. Če je vzšla čista, naj bi napovedala srečo; če je bila meglena ali medla naj bi napovedala kužne bolezni. Kovanci, pridobljeni z otoka s 3. stoletja pred našim štetjem, upodabljajo pse ali zvezde z izžarevajočimi žarki, kar poudarja pomen Sirija.<ref name="Holberg2007-20"/>

Rimljani so praznovali zvezdno lego Sirija okrog 25. aprila tako, da so boginji [[Robigo]] žrtvovali psa skupaj s kadilom, vinom in ovco, tako da zvezdino izžarevanje to leto ne bi povzročilo pšenične rje na pšenici.<ref name="Ovid"/>

Svetle zvezde so bile pomembne za antične [[Polinezijci|Polinezijce]] za navigacijo na Tihem oceanu. Služili so tudi kot znaki zemljepisne širine; deklinacija Sirija se ujema z zemljepisno dolžino arhipelaga [[Fidži]] na [[17. vzporednik južno|17°J]] in tako prečka neposredno nad otoki vsak [[Siderski čas|siderski dan]].<ref name="Holberg2007-25"/> Sirij tudi služi kot telo ozvezdja »Velike ptice«, imenovanega ''Manu'', s Kanopom na južni konici kril in [[Prokijon]]om na severni konici kril, kar razdeljuje polinezijsko nočno nebo na dve polobli.<ref name="Holberg2007-25-26"/> Tako kot je pojavitev Sirija na jutranjem nebu v Grčiji označevala poletje, je za [[Maori|Maore]] označevala začetek zime in njihovo ime ''Takurua'' je opisovalo tako zvezdo kot letni čas. Kulminacijo zimskega solsticija so na [[Havaji]]h označevali s praznovanjem, znanim kot ''Ka'ulua'', »Kraljica nebes«. Zabeleženih je veliko drugih polinezijskih imen, vključno s ''Tau-ua'' v [[Markesaški otoki|Markesaških otokih]], ''Rehua'' na Novi Zelandiji in ''Ta'urua-fau-papa'' »Praznovanjem prvotnega visokega poglavarja« ter ''Ta'urua-e-hiti-i-te-tara-te-feiai'' »Praznovanjem tistega, ki se dvigne z molitvami in verskimi obredi v Tahitiju«.<ref name=henry1907>{{cite journal|last=Henry|first=Teuira |author-link=Teuira Henry|date=1907|title=Tahitian Astronomy: Birth of Heavenly Bodies|journal=The Journal of the Polynesian Society |volume=16|issue=2|pages=101–04|jstor=20700813}}</ref>

=== Kinematika ===
Leta 1717 je [[Edmond Halley]] odkril [[lastno gibanje]] do takrat predpostavljenih ''[[fiksna zvezda|fiksnih zvezd]]''<ref name="Aitken1942"/> po primerjavi sodobnih [[astrometrija|astrometričnih]] meritev s tistimi iz 2. stoletja našega štetja iz Ptolemajevega ''[[Almagest]]a''. Opaženo je bilo, da so se svetle zvezde [[Aldebaran]], [[Arktur]] in Sirij močno premaknile; Sirij je napredoval za okrog 30 [[Kotna minuta in sekunda|kotnih minut]] (približno premer Lune) proti jugozahodu.<ref name="Holberg2007-41-42"/>

Leta 1868 je Sirij postal prva zvezda, katere hitrost je bila izmerjena, kar je pomenilo začetek raziskovanja nebesne [[Radialna hitrost|radialne hitrosti]]. Sir [[William Huggins]] je raziskoval zvezdni spekter zvezde in je opazoval [[rdeči premik]]. Sklenil je, da se Sirij oddaljuje od Sončnega sistema približno 40&nbsp;km/s.<ref name="Daintith1994"/><ref name="Huggins1868"/> V primerjavi s sodobno vrednostjo −5,5&nbsp;km/s je to precenjena vrednost in ima napačni predznak: znak minus pomeni, da se Soncu približuje.<ref name="Hearnshaw2014">{{Cite book |last=Hearnshaw |first=John B. |url=https://books.google.com/books?id=HNbSAgAAQBAJ&pg=PA88 |title=The analysis of starlight: two centuries of astronomical spectroscopy |date=2014 |publisher=Cambridge Univ. Pr |isbn=978-1-107-03174-6 |edition=2nd |location=New York, NY |page=88}}</ref>

=== Razdalja===
[[Christiaan Huygens]] v svoji knjigi iz leta 1698, ''Cosmotheoros'', ocenjuje razdaljo do Sirija na 27.664-krat [[Astronomska enota|razdaljo med Zemljo in Soncem]] (okrog 0,437&nbsp;svetlobnega leta ali paralaksa okrog 7,5&nbsp;kotnih sekund).<ref>{{cite book |last=Huygens |first=C. |author-link=Christiaan Huygens |year=1698 |title={{math|ΚΟΣΜΟΘΕΩΡΟΣ}}, sive De terris cœlestibus earumque ornatu conjecturae |publisher=Apud A. Moetjens, bibliopolam |location=The Hague |pages=137 |language=la |url=https://catalog.lindahall.org/permalink/01LINDAHALL_INST/19lda7s/alma991342203405961}}</ref> Bilo je več neuspešnih poskusov izmeriti [[zvezdna paralaksa|paralakso]] Sirija: [[Jacques Cassini]] (6&nbsp;sekund); nekateri astronomi (med drugim [[Nevil Maskelyne]])<ref name="Maskelyne1761">{{cite journal |last=Maskelyne |first=N. |author-link=Nevil Maskelyne |year=1759 |title=LXXVIII. A proposal for discovering the annual parallax of Sirius |journal=[[Philosophical Transactions of the Royal Society]] |volume=51 |pages=889–895 |bibcode=1759RSPT...51..889M |doi=10.1098/rstl.1759.0080|doi-access=free}}</ref> z uporabo [[Nicolas-Louis de Lacaille|Lacaillovih]] opazovanj pri [[Rt dobrega upanja|Rtu dobrega upanja]] (4&nbsp;sekunde); [[Giuseppe Piazzi|Piazzi]] (ista vrednost); z uporabo Lacaillovih opazovanj, narejenih v [[Pariz]]u, bolj številčni in gotovi kot tisti narejeni na Rtu (nobene razumne paralakse); [[Friedrich Bessel|Bessel]] (nobene razumne parlakse).<ref name="Henderson1840">{{cite journal |last=Henderson |first=T. |year=1840 |title=On the parallax of Sirius |journal=[[Memoirs of the Royal Astronomical Society]] |volume=11 | pages=239–248 |bibcode=1840MmRAS..11..239H}}</ref>

Škotski astronom [[Thomas Henderson (astronomer)|Thomas Henderson]] je uporabil svoja opazovanja, narejena v 1832–1833, in opazovanja južnoafriškega astronoma [[Thomas Maclear|Thomasa Macleara]] iz 1836–1837, da je opredelil vrednost paralakse na 0,23 [[Kotna minuta in sekunda|kotne sekunde]], napako paralakse pa je ocenil na največ četrtino sekunde, ali kot je pisal Henderson leta 1839, »Na koncu koncev lahko zaključimo, da paralaksa Sirija vesolju ni večja od pol sekunde in je verjetno veliko manj.«<ref name=henderson>{{cite journal |last=Henderson |first=T. |author-link=Thomas Henderson (astronomer) |year=1839 |title=On the parallax of Sirius |journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society |volume=5 |issue=2 |pages=5–7 |bibcode=1839MNRAS...5....5H |doi=10.1093/mnras/5.2.5 |doi-access=free}}</ref> Astronomi so sprejeli vrednost 0,25 kotne sekunde v večini 19. stoletja.<ref name="Holberg2007-45"/> Zdaj je znano, da ima paralakso skoraj 0,4 kotne sekunde.

Hipparcosoav paralaksa za Sirij je natančna na približno 0,04 [[svetlobno leto|svetlobnega leta]], kar pomeni razdaljo okrog 8,6 svetlobnega leta.<ref name=aaa474_2_653/> Predpostavlja se, da je Sirij na enaki razdalji. Sirij ima paralakso [[Gaia Data Release 3]] z veliko manjšim odstopanjem, kar pomeni razdaljo 8,709±0,005 svetlobnega leta, vendar je označena kot da ima zelo veliko vrednost za astrometrični presežni šum, kar nakazuje, da bi bila vrednost paralakse lahko nezanesljiva.<ref name=Gaia3/>

=== Odkritje Sirija B ===

V pismu z 10.&nbsp;avgusta 1844 je nemški astronom [[Friedrich Bessel|Friedrich Wilhelm Bessel]] na podlagi sprememb v lastnem gibanju Sirija sklepal, da ima nevidenega spremljevalca.<ref name="Bessel1844"/> 31. januarja 1862 je ameriški proizvajalec teleskopov in astronom [[Alvan Graham Clark]] prvič opazoval medlega spremljevalca, ki je sedaj znan kot Sirij B.<ref name="Flammarion1877" /> To se je zgodilo med preizkušanjem teleskopa z 18,5-palično (470 mm) zaslonko za [[Dearborn observatorij]], ki je bil takrat eden od največjih lomljivih lečastih teleskopov na svetu in največji teleskop v [[ZDA]].<ref name=craig/> Opažanje Sirija B je bilo potrjeno 8. marca z manjšimi teleskopi.<ref>{{cite book |title=Appletons' annual cyclopaedia and register of important events of the year: 1862 |date=1863 |publisher=D. Appleton & Company |location=New York |page=176 |url=https://archive.org/stream/1862appletonsan02newyuoft#page/n183/mode/1up}}</ref>

Vidna zvezda je zdaj včasih znana kot Sirij A. Od leta 1894 so bile opazovane nekatere očitne orbitalne nepravilnosti v Sirijevem sistemu, kar nakazuje na tretjo zelo majhno spremljevalno zvezdo, toda to ni bilo nikoli potrjeno. Najboljše ujemanje s podatki nakazuje šestletno orbito okoli Sirija A in maso 0,06 Sončeve mase. Ta zvezda bi bila pet do deset magnitud bolj medla kot bela pritlikavka Sirij B, zaradi česar bi jo bilo težko opazovati.<ref name="Benest1995"/> Opazovanja, objavljena leta 2008, niso uspela zaznati bodisi tretjo zvezdo, bodisi planet. Očitna tretja zvezda je bila opazovana v 20. letih 20. stoletja in naj bi bila po trenutnih prepričanjih objekt v ozadju.<ref name="BonnetBidaud2008"/>

Leta 1915 je [[Walter Sydney Adams]] s 60-paličnim (1,5 m) reflektorjem na [[Mount Wilson observatorij]]u opazoval spekter Sirija B in je določil, da gre za medlo belkasto zvezdo.<ref name="Adams1915"/> Na tej podlagi so astronomi zaključili, da gre za belo pritlikavko, ki je bila odkrita druga po vrsti.<ref name="Holberg2005"/> Premer Sirija A sta prvič izmerila [[Robert Hanbury Brown]] in [[Richard Q. Twiss]] leta 1959 pri [[Jodrell Bank]]u z uporabo zvezdnega intenzivnega interferometra.<ref name="Hanbury1958"/> Leta 2005 so astronomi z uporabo [[Vesoljski teleskop Hubble|vesoljskega teleskopa Hubble]] določili, da ima Sirij B približno tolikšen premer kot Zemlja, 12.000 km, maso pa 102 % Sončeve.<ref name="Barstow2005"/>

=== Kontroverza barve ===
[[File:Szintillation.Sirius.480.webm|thumb|[[Scintilacija]] Sirija ([[navidezni sij]] = −1,5) zvečer tik pred gornjo [[kulminacija|kulminacijo]] na južnem [[Nebesni poldnevnik|nebesnem poldnevniku]] na višini 20&nbsp;stopinj nad obzorjem. V 29 sekundah se Sirij premakne na kotu 7,5 minut z leve na desno.]]

Okrog leta 150 je [[Ptolemaj|Klavdij Ptolemaj]]<ref name="Holberg2007-157"/> iz Aleksandrije, etnični grški egipčanski astronom iz rimskega obdobja, narisal zvezde v knjigah VII in VIII v svojem ''[[Almagest]]u'', v katerem je uporabil Sirij kot lokacijo za globusov centralni poldnevnik.<ref name="Holberg2007-32"/> Sirij je opisal kot rdečkast, skušaj s šetimi drugimi zvezdami, [[Betelgeza|Betelgezo]], [[Antares]]om, [[Aldebaran]]om, [[Arktur]]jem in [[Poluks]]om, ki so vse trenutno po opazovanjih rdeče ali oranžne barve.<ref name="Holberg2007-157"/> Diskrepanco je prvi opazil amaterski astronom [[Thomas Barker]], zemljiški posestnik v [[Lyndon]]u v [[Rutland]]u, ki je pripravil članek in govoril na sestanku [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] v Londonu leta 1760.<ref name="Ceragioli1995"/> Obstoj drugih zvezd, ki se spreminjajo po svetlosti je dal kredibilnost zamisli, da se lahko spreminjajo tudi v barvi; sir [[John Herschel]] je to opazil leta 1839, pri čemer je bil mogoče pod vplivom tega, da je dve leti pred tem opazil [[Eta Gredlja|Eto Gredlja]].<ref name="Holberg2007-158"/> [[Thomas Jefferson Jackson See|Thomas J.J. See]] je z izdajo več člankov leta 1892 in s končnim povzetkom leta 1926 ponovno oživil diskusijo o rdečem Siriju.<ref name="Holberg2007-161"/> Ni navajal samo Ptolemaja, temveč tudi pesnika [[Arat]]a, govorca [[Mark Tulij Ciceron|Cicerona]] in generala [[Germanik]]a, ki so vsi imenovali zvezdo za rdečo, čeprav priznava, da ni nobeden od slednjih treh avtorjev astronom in sta zadnja dva samo prevajala Aratovo pesem ''Phaenomena''.<ref name="Holberg2007-162"/> [[Lucij Anej Seneka]] je Sirij opisal kot globlje rdeči od [[Mars]]a.<ref name="Whittet1999"/> Tako je mogoče, da je opis kot rdeče barve je pesniška metafora za nesrečo. Nemška astronoma Wolfhard Schlosser in Werner Bergmann sta leta 1985 objavila pripoved [[Lombardija|lombardskega]] rokopisa iz 8. stoletja, ki vsebuje ''De cursu stellarum ratio'' od sv.&nbsp;[[Gregor iz Toursa|Gregorja iz Toursa]]. Latinski tekst je učil bralce kako določati čase nočnih molitev na podlagi zvezd in svetla zvezda, opisana kot ''rubeola'' (»rdečkasta«) naj bi bila Sirij. Avtorji predlagajo, da je to dokaz za to, da je bil Sirij B rdeča orjakinja v času opazovanja.<ref name="Schlosser1985"/> Drugi učenjaki so odgovorili, da je sv. Gregor verjetno mislil na [[Arktur]]ja.<ref name="McCluskey1987" /><ref name="VanGent1987"/>

Pomembno je, da niso vsi antični opazovalci videli Sirij kot rdeč. Pesnik [[Marcus Manilius]] iz 1. stoletja ga je opisal kot »morsko modrega«, enako kot [[Avienius]] iz 4. stoletja.<ref name="Holberg2007-163"/> Poleg tega so Sirij v antični [[Kitajska|Kitajski]] konsistentno poročali kot belo zvezdo: podrobno ponovno branje kitajskih besedil iz 2. stoletja pred našim štetjem je zaključilo, da so vsi zanesljivi viri konsistentni s Sirijem kot belo zvezdo.<ref name="Jiang1992"/><ref name="Jiang1993" />

Ne glede na to pa so zgodovinski viri, ki omenjajo Sirij kot rdečo zvezdo dovolj obširni, da so vodili raziskovalce v iskanje mogočih fizičnih razlag. Mogoče teorije spadajo v dve kategoriji: intrinzične in ekstrinzične. Intrinzične teorije predpostavljajo realno spremembo v Sirijevem sistemu v zadnjih dveh tisočletjih, od katerih je najbolj diskutiran predlog, da je bila bela pritlikavka Sirij B 2000 let nazaj rdeča orjakinja. Ekstrinzične teorije se ukvarjajo z možnostjo prehodnega rdečenja v vmesnem mediju, skozi katerega je zvezda opazovana, npr. takšen, ki ga je povzročil prah v [[Medzvezdna snov|medzvezdni snovi]] ali delci v [[ozračje|ozraćju]].

Možnost, da bi [[zvezdni razvoj|zvezdni razvoj]] bodisi Sirija A, bodisi Sirija B, lahko povzročil diskrepanco je bila zavrnjena zaradi tega, ker je časovnica nekaj tisoč let veliko prekratka in da ni znakov megličasti v sistemu, ki bi bila prisotna v primeru, da bi se zgodila takšna sprememba.<ref name="Whittet1999"/> Prisotnost tretje zvezde z zadostno svetlostjo, da bi vplivala na vidno barvo sistema je podobno nekonsistentna z opazovalnimi dokazi.<ref name="Kuchner2000"/> Intrinzične teorije lahko tako odpravimo. Ekstrinzične teorije na osnovi rdečenja s strani [[medzvezdni prah|medzvezdnega prahu]] so podobno malo verjetne. Prehodni oblak prahu, ki bi potoval med Sirijevim sistemom in opazovalcem na Zemlji, bi sicer do določene mere res pordečil pojav zvezde, vendar bi rdečitev, zadostna, da bi se pojavila podobno barvi kot intrinzično rdeče svetle zvezde, kot sta Betelgeza ali Arktur, tudi bistveno zameglila zvezdo, kar ni konsistentno z zgodovinskimi podatki: zameglitev bi bila zadostna, da bi spremenila barvo zvezde nezaznavno za človeško oko brez pomoči teleskopa.<ref name="Whittet1999"/>

Ekstrinzične teorije na podlagi optičnih učinkov v Zemljini atmosferi so bolj podprte z razpoložljivimi dokazi. Scintilacije, ki jih povzročajo [[Turbulentni tok|atmosferske turbulence]], vodijo v hitre, prehodne spremembe v navidezni barvi zvezde, zlasti ko opazujemo blizu horizonta, čeprav za rdečo barvo ni posebne preference.<ref>{{Cite web |last=King |first=Bob |date=December 22, 2014 |title=Have A Sirius-ly Scintillating Holiday! |url=https://skyandtelescope.org/observing/sirius-ly-scintillating-holiday12222014/#google_vignette |website=Sky & Telescope |publisher=AAS Sky Publishing LLC}}</ref> Vendar sistematično rdečenje zvezdine svetlobe povzroča absorpcija in [[sipanje]] delcev v atmosferi, popolnoma analogno rdečenju Sonca pri Sončnem [[Sončev vzhod|vzhodu]] in [[Sončni zahod|zahodu]]. Ker so delci, ki povzročajo rdečenje v Zemljini atmosferi različni (tipično veliko manjši) od tistih, ki povzročajo rdečenje v [[Medzvezdna snov|medzvezdni snovi]], je veliko manj bledenja v zvezdni svetlobi in v primeru Sirija je lahko sprememba barve vidna brez pomoči teleskopa.<ref name="Whittet1999"/> Mogoče obstajajo kulturni razlogi, ki pojasnjujejo zakaj bi nekateri antični opazovalci lahko raje poročali barvo Sirija v času, ko je bil nizko na nebu (in je tako izgledal rdeče). V več sredozemskih kulturah je za lokalno vidnost Sirija pri zvezdnem dvigovanju in nameščanju (ko je izgledala bodisi svetlo in jasno, bodisi medlo) veljalo, da ima astrološki pomen in je bila tako predmet sistematičnega opazovanja in intenzivnega zanimanja. Sirij je bil tako, bolj kot katerakoli druga zvezda, opazovan in beležen takrat, ko je bil blizu horizontu. Druge sodobne kulture, kot je Kitajska, nimajo te tradicije in beležijo Sirij samo kot belega.<ref name="Whittet1999"/>

== Opazovanje==
[[File:Hubble heic0206j.jpg|thumb|right|upright=1.2|Sirij (''na dnu'') in ozvezdje [[Orion (ozvezdje)|Orion]] (''desno''). Tri najsvetlejše zvezde na tej sliki—Sirij, [[Betelgeza]] (''zgoraj desno'') in [[Prokijon]] (''zgoraj levo'')—tvorijo [[Zimski trikotnik]]. Svetla zvezda na sredini zgoraj je [[Gamma Geminorum|Alhena]], ki z Zimskim trikotnikom tvori asterizem v obliki križa.]]

Z [[Navidezni sij|navideznim sijem]] -1,46 je Sirij najsvetlejša zvezda na nočnem nebu, skoraj dvakrat tako svetla kot druga najsvetlejša zvezda, [[Kanop (zvezda)|Kanop]].<ref name="Holberg2007-xi"/> Z [[Zemlja|Zemlje]] Sirij vedno izgleda bolj medel od [[Jupiter|Jupitra]] in [[Venera|Venere]], včasih pa je tudi bolj medel od [[Merkur]]ja in [[Mars]]a.<ref name="Espenak-Mars"/> Sirij je viden od skoraj povsod na Zemlji, razen zemljepisnih širni severno od 73° N in se ne dvigne zelo visoko, gledano z nekaterih severnih mest (dosega samo 13° nad horizontom iz [[Sankt Peterburg]]a).<ref name="Holberg2007-82"/> Zaradi svoje [[Deklinacija|deklinacije]] okrog 17° je Sirij [[cirkumpolarno nebesno telo]] s širin južno od 73° južno. Z [[Južna polobla|južne poloble]] je v začetku julija Sirij viden tako zvečer, ko se dvigne za [[Sonce]]m, kot tudi zjutraj, ko se dvigne pred Soncem.<ref name="Stargazers2000"/> Skupaj s [[Prokijon]]om in [[Betelgeza|Betelgezo]] Sirij tvori enega od treh [[Presečišče|presečišč]] [[Zimski trikotnik|Zimskega trikotnika]] za opazovalce na [[Severna polobla|Severni polobli]].<ref name="Darling"/>

Sirij lahko pod pravilnimi pogoji opazujemo pri dnevni svetlobi s prostim očesom.<ref>{{Cite journal |last=Können |first=Gunther P. |last2=Tinbergen |first2=Jaap |last3=Stammes |first3=Piet |date=2015-02-01 |title=Naked eye visibility of Sirius in broad daylight |url=https://opg.optica.org/ao/abstract.cfm?uri=ao-54-4-B1 |journal=Applied Optics |language=EN |volume=54 |issue=4 |pages=B1–B7 |doi=10.1364/AO.54.0000B1 |issn=2155-3165}}</ref> Idealno mora biti nebo zelo jasno, opazovalec pa na visoki višini, pri čemer gre zvezda nad glavo, Sonce pa je nizko na obzorju. Te pogoje je najlažje izpolniti v času sončnega zahoda marca in aprila ter v času sončnega vzhoda septembra in oktobra.<ref name="Henshaw1984"/> Opazovalni pogoji so zaradi južne deklinacije Sirija bolj ugodni na južni polobli.<ref name="Henshaw1984"/>

Orbitalno gibanje Sirijevega binarnega sistema pripelje dve zvezdi na minimalno kotno ločitev 3 [[Kotna minuta in sekunda|kotne sekunde]] in maksimum 11 kotnih sekund. najbližjem položaju je ločiti belo pritlikavko od njenega svetlejšega spremljevalca opazovalni izziv, ki zahteva teleskop z vsaj 300 mm zaslonko in odlične vidne pogoje. Po [[Apsidna točka|periapsidi]] iz leta 1994{{efn|
Dve polni 50,09-letni orbiti sledeči obdobju periapside 1894,13 data datum 1994,31.
}} se je par ločil, zaradi česar ju je bilo s teleskopom lažje ločiti.<ref name="Mullaney2008"/> [[Apsidna točka|Apoapsida]] se je zgodila leta 2019,{{efn|
Dve in ena in pol 50,09-letni orbiti sledeče obdobju periapside 1894,13 dajo datum 2019,34.
}}
toda z Zemljinega vidika se je največja opazovalna ločitev zgodila leta 2023 s kotno ločitvijo 11,333″.<ref name="DoubleStarDatabase">{{Cite web |last=Sordiglioni |first=Gianluca |date=2016 |title=06451-1643 AGC 1AB (Sirio) |url=https://www.stelledoppie.it/index2.php?iddoppia=27936 |access-date=17 April 2020 |website=Double Star Database}}</ref>

Na razdalji 2,6 parseka (8,6 svetlobnega leta) vsebuje Sirijev sistem dve od osmih najbližjih zvezd Soncu in je peti najbližji zvezdni sistem Soncu.<ref name="Todd2006"/> Ta bližina je glavni razlog za njegovo svetlost, kot za druge [[Seznam najbližjih zvezd|bližje zvezde]], kot so [[Alfa Kentavra]], Prokijon in Vega, za razliko od oddaljenih zelo svetlih nadorjakinj, kot so Kanop, [[Rigel]] ali Betelgeza (čeprav bi bil Kanop lahko svetla orjakinja).<ref name="RASNZ"/> Še vedno je okrog 25-krat svetlejši od Sonca.<ref name="Liebert2005"/> Najbližja velika zvezda v soseščini Sirija je Prokijon, 1,61 parseka (5,24 svetlobnega leta) stran.<ref name="SolStation"/> Vesoljska sonda ''[[Voyager 2]]'', izstreljena leta 1977, da bi preučevala štiri planete orjake Sončnega sistema, naj bi se približala Siriju čez približno 296.000 let na razdalji 4,3 svetlobnega leta.<ref name="Angrum2005"/>

== Zvezdni sistem ==
[[File:Orbit Sirius B arcsec.png|thumb|upright=1.2|Orbita Sirija B okrog A, gledano z Zemlje (nagnjena elipsa). Široka vodoravna elipsa kaže pravo obliko orbite (s poljubno orientacijo) kot bi izgledala gledana naravnost naprej.]]
[[File:Sirius A & B X-ray.jpg|thumb|right|Slika [[Chandra X-ray Observatory|observatorija Chandra X-ray]] Sirijevega zvezdnega sistema, kjer se koničasti vzorec pojavlja zaradi podporne strukture za prenašalne rešetke. Svetel vir je Sirij B. Pravice: NASA/SAO/CXC]]

Sirij je [[binarna zvezda|binarni zvezdni]] sistem, ki ga sestavljata dve beli zvezdi, ki sta v orbiti druga druge in sta ločeni 20&nbsp;astronmskih enot{{efn|
Velika polos v astronomski enoti {{=}} {{sfrac|velika polos sekund| paralaksa}} {{=}} {{sfrac|7,56″|0,37921}} {{=}} 19,8&nbsp;astronomske enote; ekscentričnost je 0,6, razdalja pa fluktuira med 40 % in 160 % tega, približno med 8 in 32 astronomskimi enotami.
}}
(približno razdalja med Soncem in [[Uran (planet)|Uran]]om) ter s periodo 50,1&nbsp;leta. Svetlejši sestavni del, imenovan Sirij A je zvezda [[Glavni niz|glavnega niza]] spektralnega tipa zgodnjega A z ocenjeno površinsko temperaturo 9940 [[kelvin|K]].<ref name="Adelman2004"/> Njegov spremljevalec, Sirij B je zvezda, ki se je že razvila stran od glavnega niza in je postala bela pritlikavka. Sirij B je trenutno 10.000-krat manj svetel v vidnem spektru, vendar je bil nekoč bolj masiven od njiju.<ref name="Holberg2007-214"/> Starost sistema se ocenjuje na 230 mio. let. Domneva se, da sta zgodaj v njunem življenju bili dve modrobeli zvezdi v eliptični orbiti druga druge vsakih 9,1 leta.<ref name="Holberg2007-214"/> Sistem po meritvah vesoljskega observatorija [[IRAS]] oddaja več infrardečega sevanja, kot je pričakovano. To bi bil lahko znak praha v sistemu, kar velja za nekoliko neobičajno za binarno zvezdo.<ref name="SolStation"/><ref name="Backman1986"/> Slike [[Chandra X-ray Observatory|observatorija Chandra X-ray]] so pokazale, da je Sirij B svetlejši od svojega spremljevalca kot vir rentgenskih žarkov.<ref name="Brosch2008-126"/>

Leta 2015 so Vigan in kolegi uporabili [[VLT Survey Teleskop]] za iskanje dokazov o podzvezdnih spremljevalcih in jim je uspelo ovreči prisotnost planetov orjakov 11-krat večjih od Jupitra na razdalji 0,5 astronomske enote od Sirija A, 6–7-krat mase Jupitra na razdalji 1–2 astronomskih enot in do 4-kratne velikosti Jupitra na razdalji 10 astronomskih enot.<ref>{{cite journal | last1= Vigan | first1= A. | last2= Gry | first2= C. | last3= Salter | first3= G. | last4= Mesa | first4= D. | last5= Homeier | first5= D. | last6= Moutou | first6= C. | last7= Allard | first7= F. |year= 2015 |title= High-contrast imaging of Sirius&nbsp;A with VLT/SPHERE: looking for giant planets down to one astronomical unit | journal= Monthly Notices of the Royal Astronomical Society |volume=454 |issue=1 |pages=129–143 |doi=10.1093/mnras/stv1928 | doi-access= free |bibcode= 2015MNRAS.454..129V |arxiv = 1509.00015 | s2cid= 119260068 }}</ref> Podobno niso odkrili nobenih spremljevalcev okrog Sirija B tudi Lucas in kolegi.<ref>{{cite journal | last1=Lucas | first1=Miles | last2=Bottom | first2=Michael | last3=Ruane | first3=Garreth | last4=Ragland | first4=Sam | year=2022 | title=An imaging search for post-main-sequence planets of Sirius&nbsp;B | journal=The Astronomical Journal | volume=163 | issue=2 | page=81 | arxiv=2112.05234 | bibcode=2022AJ....163...81L | doi=10.3847/1538-3881/ac4032 | s2cid=245117921 | doi-access=free }}</ref>

=== Sirij A ===
[[File:Sirius A-Sun comparison2.png|thumb|Primerjava Sirija A in Sonca, za razmerje in relativno svetlost površine]]

Sirij A, znan tudi kot Pasja zvezda, ima maso 2,063 Sončeve mase.<ref name=bond/><ref name="Liebert2005"/><ref name="Braganca2003"/> Polmer zvezde je izmeril astronomski interferometer, ki je podal oceno oglatega polmera 5,936±0,016 [[Kotna minuta in sekunda|milli kotnih sekund]]. Projicirana rotacijska hitrost je s 16 km/s razmeroma nizka,<ref name="Royer2002"/> kar ne proizvaja značilne sploščitve njegovega diska.<ref name="Kervella2003"/> To označuje pri varianci z zvezdo podobne velikosti, [[Vega]], ki rotira veliko hitreje, z 274 km/s in močno raste okrog svojega ekvatorja.<ref name="Aufdenberg2006"/> Na površini Sirija A je bilo zaznano šibko [[magnetno polje]].<ref name=petit2011/>

Zvezdni modeli kažejo na to, da je bil zvezda oblikovana v času sesedanja [[Molekularni oblak|molekularnega oblaka]] in da je, po 10 mio. letih, njeno notranje generiranje energije potekalo v celoti iz jedrskih reakcij. Jedro je postalo konvektivno in je za ustvarjanje energije uporabljalo CNO cikel.<ref name="Kervella2003"/> Izračunano je, da bo Sirij A v celoti izčrpal zalogo vodika v svojem jedru milijardo let po svojem nastanku in se bo nato razvil stran od glavnega niza.<ref>{{cite AV media |title=Stellar mass and lifetime on the main sequence |medium=diagram |website=NASA's cosmos |url=https://ase.tufts.edu/cosmos/view_picture.asp?id=1406 |access-date=8 February 2021 }}</ref> Prešel bo stopnjo [[Rdeča orjakinja|rdeče orjakinje]] in na koncu postal bela pritlikavka.{{sfn|Brosch|2008|p=198}}

Sirij A je opredeljen kot zvezda tipa Am, saj spekter kaže globoke kovinske absorpcijske linije,<ref name=auriere2010/> kar kaže na okrepitev njegovih površinskih plasti v elementih, ki so težji od helija, kot je železo.<ref name="SolStation"/><ref name="Kervella2003"/> Spektralni tip naj bi bil {{nobr|A0mA1 Va,}} kar indicira, da bi bil klasificiran kot A1 iz vodikovih in helijevih linij, vendar A0 iz kovinskih linij povzroča, da je v isti skupini z zvezdami tipa Am.<ref name=nstars/> V primerjavi s Soncem je razmerje železa v atmosferi Sirija A glede na vodik podano z <math chem>\textstyle\ \left[\frac{\ce{Fe}}{\ce{H}}\right] = 0,5\ ,</math><ref name="Qiu2001"/> kar pomeni, da  je železo 316 % bolj v izobilju kot v Sončevi atmosferi. Visoka površinska vsebnost kovinskih elementov je v celotni zvezdi malo verjetna; namesto tega so radioaktivno dvigovani proti površju železo in težke kovine.<ref name="Kervella2003"/>

=== Sirij B ===
[[File:Sirius B-Earth comparison2.png|thumb|Primerjava velikosti Sirija B in Zemlje]]

Sirij B (včasih imenovan »Psiček«<ref>{{Cite web|url=https://astrobites.org/2018/10/02/measuring_redshift_sirius_b/|title=Gravitational Redshift and the Pup: Measuring the Mass of Sirius B|first=Daniel|last=Berke|date=October 2, 2018|website=astrobites.org}}</ref>) je ena najmasivnejših znanih [[bela pritlikavka|belih pritlikavk]]. Z maso 1,02 Sončeve je skoraj dvakrat večja od povprečja 0,5–0,6. Ta masa je stisnjena na prostornino približno enako veliko Zemlji.<ref name="Barstow2005"/> Trenutna površinska temperatura je 25.200 K.<ref name="Liebert2005"/> Sirij se bo postopoma ohlajal, saj nima notranjega vira toplote, preostala toplota pa bo približno v naslednjih dveh milijardah let sevana v vesolje.<ref name="Imamura1995"/>

Bela pritlikavka nastane, ko se zvezda razvije z glavnega niza in nato prečka stopnjo [[Rdeča orjakinja|rdeče orjakinje]]. To se je zgodilo, ko je bil Sirij B star manj kot polovico svoje trenutne starosti, okrog 120 mio. let nazaj. Prvotna zvezda je imela po ocenah maso petih Sonc<ref name="Liebert2005"/> in je bila [[Spektralna razvrstitev zvezd|zvezda tipa B]] (najverjetneje B5V za pet Sončevih mas),<ref name="Siess2000"/><ref name="Palla2005"/> ko je bila še vedno na glavnem nizu, potencialno goreča okrog 600–1200-krat bolj svetlo od Sonca. Ko je prečkal stopnjo rdeče orjakinje, je Sirij B mogoče obogatil kovinskost svojega spremljevalca, kar bi lahko pojasnilo zelo veliko kovinskost Sirija A.

Ta zvezda je sestavljena predvsem iz mešanice ogljika in kisika, ki je bila ustvarjena s helijevo fuzijo v zvezdi prednici.<ref name="Liebert2005"/> To je prekrito z ovojnico lažjih elementov, z materiali, ločenimi z maso zaradi visoke površinske gravitacije.<ref name="Koester1990"/> Zunanja atmosfera Sirija B je skoraj čisti vodik — element z najnižjo maso — in v njegovem spektru ni vidnih nobenih drugih elementov.<ref name="Holberg2004"/>

Čeprav Sirij A in B sestavljata binarni sistem, ki spominja na tiste, ki lahko prestanejo [[Supernova tipa Ia|supernovo tipa Ia]], velja za ti dve zvezdi, da sta predaleč narazen, da bi se to zgodilo, tudi če se Sirij A poveča v [[rdeča orjakinja|rdečo orjakinjo]]. [[Nova|Nove]] bi bile po drugi strani lahko možne.<ref>{{Cite web |last1=Ahmad |first1=Pervaiz |last2=Weis |first2=Kerstin |date=January 2021 |title=Could the star Sirius B undergo a nova? |url=https://www.researchgate.net/post/Could_The_Star_Sirius_B_Undergo_A_Nova |access-date=23 July 2024 |website=[[ResearchGate]]}}</ref>

=== Očitna tretja zvezda ===

Od leta 1894 so začasno opazovali nepravilnosti v orbiti Sirija A in B z očitno periodičnostjo 6–6,4 let. Študija iz leta 1995 je zaključila, da takšen spremlejvalec verjetno obstaja in ima maso približno 0,05 Sončeve mase – majhna [[rdeča pritlikavka]] ali velika [[rjava pritlikavka]] z navideznim sijem več kot 15 in manj kot 3 kotne sekunde od Sirija A.<ref name="Benest1995"/>

Leta 2017 so bolj natančna astrometrična opazovanja Hubblovega vesoljskega teleskopa izključila obstoj Sirija C z zvezdno maso, vendar še vedno dovolila kandidata s podzvezdno maso, kot je [[rjava pritlikavka]] z manjšo maso. Študija iz leta 1995 je napovedala astrometrično gibanje okrog 90 mili kotnih sekund (0,09 kotnih sekund), vendar ni Hubble uspel odkriti nobenih anomalij lokacije do natančnosti 4 mili kotnih sekund (0,005 kotnih sekund). To je izključilo možnost objekta v orbiti Sirija A z maso večjo od 0,033 Sončeve mase (35 Jupitrovih mas) v 0,5 leta in 0,014 (15 Jupitrovih mas) v 2 letih. Ta študija je tudi uspela izključiti možnost obstoja kakšnih spremljevalcev Sirija B z maso večjo od 0,024 Sončeve mase (25 Jupitrovih mas) v orbiti 0,5 leta in 0,0095 (10 Jupitrovih mas) v orbiti 1,8 leta. Tako v bistvu skoraj gotovo ni dodatnih teles v Sirijevem sistemu, večjih od majhne rjave pritlikavke ali velikega eksoplaneta.<ref name="siriusCruledout">{{cite news |last1=Andrew |first1=le&nbsp;Page |date=6 April 2017 |title=New Hubble observations of the Sirius system |website=drewexmachina.com |url=https://www.drewexmachina.com/2017/04/06/new-hubble-observations-of-the-sirius-system/ |access-date=21 March 2018}}</ref><ref name=bond/>

=== Članstvo v zvezdni kopici ===

[[Ejnar Hertzsprung]] je leta 1909 na podlagi njegovih opazovanj gibanj sistema čez nebo prvi predlagal, da je Sirij član premične skupine Ursa Major. Skupina Ursa Major je zbirka 220 zvezd, ki si delijo skupno gibanje v vesolju. Nekoč je bila članica [[Odprta zvezdna kopica|odprte zvezdne kopice]], vendar je od takrat postala gravitacijsko neomejena od kopice.<ref name="Frommert2003"/> Analize v letih 2003 in 2005 so pokazale, da je Sirijevo članstvo v kopici vprašljivo: skupina Ursa Major ima ocenjeno starost 500 ± 100 mio. let, Sirij pa, s kovinskostjo podobno Soncu, ima starost komaj polovico tega in je tako premlad, da bi spadal v to skupino.<ref name="Liebert2005"/><ref name="King2003"/><ref name="Croswell2005"/> Namesto tega bi bil Sirij lahko član predlagane Sirijeve superkopice, skupaj z drugimi raztresenimi zvezdami, kot so [[Beta Aurigae]], [[Alpha Coronae Borealis]], [[Beta Crateris]], [[Beta Eridani]] in [[Beta Serpentis]].<ref name="Eggen1992"/> To bi bila ena od treh velikih kopic na razdalji 500 svetlobnih let od Sonca. Drugi dve sta [[Hijade]] in [[Gostosevci|Plejade]] in vsaka od teh kopic vsebuje na stotine zvezd.<ref name="Olano2001"/>

=== Oddaljena zvezdna kopica ===

Leta 2017 je bila odkrita masivna zvezdna kopica vsega 10 kotnih minut od Sirija, s čimer sta se dve pojavili vizualno blizu ena drugi, gledano s točke zrenja na [[Zemlja|Zemlji]]. To je bilo odkrito med statistično analizo podatkov vesoljske sonde [[Gaia (vesoljsko plovilo)|Gaia]]. Kopica je več kot tisočkrat dlje od nas kot zvezdni sistem, toda zaradi svoje velikosti še vedno izgleda z magnitudo 8,3.<ref>{{cite journal |last1=Koposov |first1=Sergey E. |last2=Belokurov |first2=V. |last3=Torrealba |first3=G. |year=2017 |title=Gaia&nbsp;1 and 2. A pair of new galactic star clusters |journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society |volume=470 |issue=3 |pages=2702–2709 |doi=10.1093/mnras/stx1182|doi-access=free |s2cid=119095351 |bibcode=2017MNRAS.470.2702K |arxiv=1702.01122}}</ref>

== Etimologija ==
[[File:Sopdet.svg|thumb|right|Neteru slika egipčanske boginje Sirija in rodnosti [[Nil]]a [[Sopdet]], prikazana z zvezdo nad svojo glavo]]

Lastno ime »Sirij« izhaja iz latinske besede ''Sīrius'', iz [[stara grščina|stare grščine]] {{mvar|Σείριος}} (''Seirios'', »bleščeč« ali »žgoč«).<ref name="Liddell1980"/> Grška beseda bi bila lahko uvožena od drugje pred [[Arhaična Grčija|arhaičnim obdobjem]],<ref name="Holberg2007-15-16"/> en strokovnjak predlaga povezavo z egipčanskim bogom [[Oziris]]om.<ref name="Brosch2008-21"/> Najzgodnejša zabeležena uporaba imena sega v 7. stoletje pred našim štetjem v [[Heziod]]ovem poetičnem delu ''[[Dela in dnevi]]''.<ref name="Holberg2007-15-16"/> Leta 2016 je [[Mednarodna astronomska zveza]] organizirala [[Delovna skupina za zvezdna imena|Delovno skupino za zvezdna imena]] (WGSN)<ref name="WGSN">{{cite web | title=IAU Working Group on Star Names (WGSN) | url=https://www.iau.org/science/scientific_bodies/working_groups/280/ |access-date=22 May 2016}}</ref> za katalogiziranje in standardiziranje pravih imen za zvezde. Prvi zbornik WGSN iz julija 2016<ref name="WGSN1">{{cite web | title=Bulletin of the IAU Working Group on Star Names | id=No.&nbsp;1 | url=http://www.pas.rochester.edu/~emamajek/WGSN/WGSN_bulletin1.pdf |access-date=28 July 2016}}</ref> vključuje tabelo prvih dveh skupin imen, ki jih je potrdila WGSN, ki vključuje ''Sirij'' za zvezdo α Canis Majoris A. Zdaj je vnesena v IAU Katalog zvezdnih imen.<ref name="IAU-CSN">{{cite web |title=IAU Catalog of Star Names |format=plain text |url=http://www.pas.rochester.edu/~emamajek/WGSN/IAU-CSN.txt |access-date=28 July 2016}}</ref>

Sirij nosi več kot 50 oznak in imen.<ref name="Holberg2007-xi"/> V eseju [[Geoffrey Chaucer|Geoffreyja Chaucerja]] ''[[Razprava o astrolabu]]'' nosi ime ''Alhabor'' in je označen z glavo lovskega psa. To ime široko uporabljajo srednjeveški [[astrolab]]i iz Zahodne Evrope.<ref name=gingerich>{{cite journal | last1 = Gingerich | first1 = O. | year = 1987 | title = Zoomorphic astrolabes and the introduction of Arabic star names into Europe | journal = Annals of the New York Academy of Sciences | volume = 500 | issue = 1 | pages = 89–104 | doi = 10.1111/j.1749-6632.1987.tb37197.x |bibcode = 1987NYASA.500...89G | s2cid = 84102853}}</ref> V [[sanskrt]]u je znan kot ''Mrgavyadha'' »lovec na jelene«, ali ''Lubdhaka'' »lovec«. Kot Mrgavyadha zvezda predstavlja [[Rudra|Rudro]] ([[Šiva|Šivo]]).<ref name="Kak" /><ref name="Magee1995" /> V [[Malajalamščina|malajalamščini]] je zvezda znana kot ''Makarajyoti'' in ima verski pomen za romarsko središče [[Sabarimala]].<ref name="Makarajyothi2011" /> V [[Skandinavija|Skandinaviji]] je zvezda znana kot ''Lokabrenna'' (»gorenje Lokija«, ali »Lokijeva bakla«).<ref name=rydberg1889/> V [[srednji vek|srednjeveški]] [[astrologija|astrologiji]] je bil Sirij [[Behenska fiksna zvezda]],<ref name="Tyson1993"/> povezana z [[beril]]om in [[brin]]om. Njegov astrološki simbol [[File:Sirius - Agrippa.png]] je navedel [[Heinrich Cornelius Agrippa]].<ref name="Agrippa1533"/>

==Kulturni pomen==
Veliko kultur je zgodovinsko Siriju pripisovalo poseben pomen, zlasti njegov odnos do [[domači pes|psa]]. Pogovorno je pogosto znan kot »Pasja zvezda« kot najsvetlejša zvezda ozvezdja [[Veliki pes (ozvezdje)|»Veliki pes«]]. To je bilo klasično prikazano kot [[Orion (ozvezdje)|Orionov]] pes. Stari Grki so verjeli, da Sirijevo izžarevanje negativno vpliva na pse, zaradi česar naj bi se med »pasjimi dnevi«, najbolj vročimi dnevi poletja, vedli nenormalno. Rimljani so te dneve poznalo kot {{lang|la|dies caniculares}}. zvezda Sirij pa je bila znana kot Canicula, »mali pes«. Prekomerno sopenje psov v vročem vremenu naj bi jih ogrožalo zaradi izsušitve in bolezni. V skrajnem primeru bi imel lahko penast pes steklino, kar bi lahko okužilo in ubilo ljudi, ki so jih ugriznili.<ref name="Holberg2007-20"/> [[Homer]] opisuje v ''[[Iliada|Iliadi]]'' pristop [[Ahil]]a proti [[Troja|Troji]] s temi besedami:<ref name="Homer"/>

{{blockquote|<poem>
Sirij se dvigne pozno na nočnem, tekočem nebu
v poletnih nočeh, zvezda zvezd,
imenujejo ga Orionov pes, najsvetlejši
od vseh, vendar hudoben znak, nesoč vročino
in vročice trpečemu človeštvu.
</poem>}}

V malo omenjanem grškem mitu se zvezdni bog, ki ga pooseblja [[Sirij (mitologija)|Sirij]], zaljubi v boginjo rodnosti [[Opora|Oporo]], vendar je ne more imeti. Tako začne vroče goreti tako, da ljudje, ki molijo k bogovom, trpijo. Bog severnega vetra [[Borej]] je rešil težavo tako, da je ukazal svojim sinovom naj Oporo privedejo k Siriju, medtem ko je sam hladil zemljo s svojim mrzlim vetrom.<ref>{{cite encyclopedia | doi = 10.1163/1574-9347_bnp_e832290 | last = Käppel | first = Lutz | location = [[Kiel]] | date = 2006 | url = https://referenceworks.brillonline.com/entries/brill-s-new-pauly/opora-e832290 | title = Opora | encyclopedia = [[Brill's New Pauly]] | publisher = Brill Reference Online | editor-first1 = Hubert | editor-last1 = Cancik | editor-first2 = Helmuth | editor-last2 = Schneider | translator = Christine F. Salazar | access-date = June 20, 2023}}</ref><ref>{{cite journal | last = Arnott | first = William Geoffrey | title = A Note on Alexis' Opora | author-link = W. Geoffrey Arnott | journal = Rheinisches Museum für Philologie | volume = 98 | number = 4 | date = 1955 | pages = 312–15 | url = http://www.jstor.org/stable/41243800 | jstor = 41243800 | access-date = 20 June 2023}}</ref>

V iranski mitologiji, zlasti v [[Perzijska mitologija|perzijski mitologiji]] in [[Zaratustrstvo|zaratustrstvu]], starodavni veri [[Perzija|Perzije]], se Sirij pojavlja kot ''[[Tištrija]]'' in je spoštovan kot božanstvo ustvarjanja dežja (Tištar v novoperzijski poeziji). Poleg odlomkov v [[Verska literatura|svetih besedilih]] Avesta, izraz ''Tištrija'' v avestanskem jeziku sledi različici ''Tir'' v srednji in novi perzijščini in je tudi prikazan v [[Perzijska književnost|perzijskem]] epu ''[[Šahname]]'' [[Firduzi]]ja. Zaradi koncepta [[jazatas]], moči, ki so »vredne čaščenja«, je Tištrija božanstvo dežja in rodnosti in je antagonist [[apaoša]], demona suše. V tem boju se Tištrija prikazuje kot beli konj.<ref>{{Cite book |last=Doostkhah |first=Jalil |title=Avesta. Kohantarin Sorōdhāye Irāniān |date=1996 |publisher=Morvarid Publications |isbn=964-6026-17-6 |location=Tehran}}</ref><ref>{{Cite book |last=West |first=E. W. |title=Pahlavi Texts |date=1895–1910 |publisher=Routledge Curzon, 2004 |isbn=0-7007-1544-4}}</ref><ref>{{Cite book |last=Razi |first=Hashem |title=Encyclopaedia of Ancient Iran |date=2002 |publisher=Sokhan Publications |isbn=964-372-027-6 |location=Tehran}}</ref><ref>{{Cite book |last=Ferdowsi |first=A. |title=Shahnameh e Ferdowsi |date=2003 |publisher=Bank Melli Iran Publications |isbn=964-93135-3-2}}</ref>

V kitajski astronomiji je Sirij znan kot zvezda »nebesnega volka« ({{CJKV|t=天狼|s=天狼|j=天狼|}} [[Pinjin|kitajska romanizacija]]: Tiānláng; [[japonska romanizacija]]: Tenrō;<ref name="Holberg2007-22"/> korejsko in romanizacija: 천랑 /Cheonrang) v [[Vodnjak (kitajsko ozvezdje)|Mansion Jǐng]] (井宿). Veliko narodov med domorodnimi ljudstvi [[Severna Amerika|Severne Amerike]] prav tako povezuje Sirij s psi; ljudstvi Seri in Tohono Oʼodham z jugozahoda opažata zvezdo kot psa, ki sledi gorskemu pastirju, medtem kot ga ljudstvo Blackfoot imenuje »Pasji obraz«. [[Čerokezi]] so Sirij povezovali z [[Antares]]om kot pes-zvezdni skrbnik kateregakoli konca »Poti duš«. Ljudstvo [[Pawnee]] iz Nebraske ima več združb; Volčje (Skidi) pleme ga je poznalo kot »Volčja zvezda«, medtem ko so ga druge veje poznale kot »Kojotovo zvezdo«. Bolj severno so ga [[Inuiti]] iz aljaškega [[Beringov preliv|Beringovega preliva]] imenovali »Lunin pes«.<ref name="Holberg2007-23"/>

Več kultur je zvezdo povezovali z lokom in puščicami. Stari Kitajci so vizualizirali velik lok in puščico čez severno nebo, ki sta ju tvorili ozvezdji Krma in Veliki pes. V tem je bila konica puščice usmerjena v volka Sirija. Podobna povezava je prikazana v templju Hator v [[Dendera|Denderi]], kjer boginja [[Satet]] potegne svojo puščico k [[Hator]] (Sirij). Zvezda je znana kot »Tir« in je bila v poznejši perzijski kulturi prikazana kot sama puščica.<ref name="Holberg2007-24"/>

Sirij je omenjen v [[Sura|Suri]], [[Zvezda (sura)|zvezda]] [[Koran]]a, kjer se imenuje {{lang|ar|الشِّعْرَى}} (prečrkovanje: ''aš-ši'rā'' ali ''ash-shira''; vodja).<ref name="Staff2007"/> Kitica je »{{lang|ar|وأنَّهُ هُوَ رَبُّ الشِّعْرَى}}«, »Da je on gospod Sirija (Mogočna zvezda).« (An-Najm:49)<ref name="Quran"/> [[Ibn Kathir]] je dejal v svojem komentarju »da je svetla zvezda, poimenovana Mirzam Al-Jawza' (Sirij), ki ga je skupina Arabcev častila«.<ref name="tom1977"/> Alternativno ime ''Aschere'', ki ga je uporabil [[Johann Bayer]], izhaja iz tega.<ref name="Allen1899"/>

[[File:Sirius Midnight Culmination New Year 2022.png|thumb|upright|Sirijeva polnočna kulminacija ob lokalnem sončnem času novega leta 2022<ref name="EarthSky2017"/>]]

V [[Teozofija|teozofiji]] velja, da »Sedem zvezd Plejad« pošilja duhovno energijo Sedmih žarkov z ''Galaktičnega logosa'' ''Sedmim zvezdam [[Veliki medved (ozvezdje)|Velikega medveda]] in nato proti Siriju. Od tam je poslana mimo Sonca bogu Zemlje ([[Sanat Kumara]]) in na koncu mimo sedem gospodov sedmih žarkov človeštvu.<ref name="Baker1977"/>

Polnočna [[kulminacija]] Sirija na severni polobli se ujame z začetkom novega leta<ref name="EarthSky2017">{{cite web |title=Sirius midnight culmination New Years Eve | date= 31 December 2017| url=https://earthsky.org/tonight/brightest-stars-midnight-culmination-new-years-eve | access-date=5 January 2022}}</ref> [[Gregorijanski koledar|gregorijanskega koledarja]] v času desetletij okrog leta 2000. Tekom let se je polnočna kulminacija počasi premikala zaradi kombinacije zvezdinega [[lastno gibanje|lastnega gibanja]] in [[Precesija enakonočij|precesije enakonočij]]. V času uvedbe gregorijanskega koledarja leta 1582 se je kulminacija zgodila 17 minut pred polnočjo na novo leto pod predpostavko stalnega gibanja. Po [[Richard Hinckley Allen|Richardu Hinckleyju Allenu]]<ref name="Allen1899p125">{{Cite book |last=Allen |first=Richard Hinckley |url=https://archive.org/details/starnamesandthe00allegoog/page/125/mode/2up |title=Star-names and Their Meanings |publisher=G.E. Stechert |year=1899 |page=125 |quote=The culmination of this star at midnight was celebrated in the great temple of Ceres at Eleusis}}</ref> so polnočno kulminacijo praznovali v templju Demetre v Eleusisu.

=== Dogoni ===
[[Dogoni]] so [[etnična skupina]] iz [[Mali]]ja v Zahodni Afriki, za katere nekateri raziskovalci poročajo, da imajo tradicionalno astronomsko znanje o Siriju, za katero bi normalno veljalo da je nemogoče brez uporabe teleskopov. Po [[Marcel Griaule|Marcelu Griaulu]] so vedeli za petdesetletno orbitalno periodo Sirija in njegovega spremljevalca pred zahodnimi astronomi.<ref>{{cite book |first=Marcel |last=Griaule |title=Conversations with Ogotemmeli: An Introduction to Dogon Religious Ideas |year=1965|publisher=International African Institute |isbn=0-19-519821-2}} (many reprints) Originally published in 1948 as Dieu d'Eau.</ref><ref>{{cite book |first1=Marcel |last1=Griaule |first2=Germaine |last2=Dieterlen |title=The Pale Fox |publisher=Institut d'Ethnologie |year=1965}} Originally published as Le Renard Pâle.</ref>

O veljavnosti Griaulovega and Dieterleinovega dela so bili izraženi dvomi.<ref>{{cite web| url = http://www.ramtops.co.uk/dogon.html| title = The Dogon Revisited| access-date = 13 October 2007| author = Bernard R. Ortiz de Montellano| url-status = dead| archive-url = https://web.archive.org/web/20130216045735/http://www.ramtops.co.uk/dogon.html| archive-date = 16 February 2013}}</ref><ref name="coppens">{{cite web| url = http://www.philipcoppens.com/dogonshame.html| title = Dogon Shame| access-date = 13 October 2007| author = Philip Coppens| author-link = Philip Coppens (author)| url-status = dead| archive-url = https://web.archive.org/web/20121227102555/http://www.philipcoppens.com/dogonshame.html| archive-date = 27 December 2012}}</ref> Leta 1991 je antropolog Walter van Beek o Dogonih zaključil, da »Čeprav govorijo o ''sigu tolo'' [kar je po Griaulu ime Dogonov za Sirij], se med sabo sploh ne strinjajo katera zvezda to je; za nekatere je to nevidna zvezda, ki bi se morala dvigniti in napovedati ''sigu'' [praznovanje], za druge je to Venera, ki se, čeprav z drugačnega položaja, pojavi kot ''sigu tolo''. Vsi pa se strinjajo, da so za zvezdo izvedeli od Griaula.«<ref>{{cite journal | jstor = 2743641| last =van Beek | first = W.&nbsp;A.&nbsp;E. | journal = Current Anthropology| volume = 32 | issue = 2 | year = 1991 | title = Dogon Restudied: A Field Evaluation of the Work of Marcel Griaule | author2 = Bedaux | author3 = Blier | author4 = Bouju | author5 = Crawford | author6 = Douglas | author7 = Lane | author8 = Meillassoux | pages = 139–167 | doi = 10.1086/203932| s2cid =224796672 }}</ref> Po [[Noah Brosch|Noahu Broschu]] se leta 1893, ko je francoska odprava prispela v Centralno zahodno Afriko, da bi 16. aprila opazovala popolni mrk, kulturni prenos razmeroma sodobnih astronomskih informacij, ni mogel zgoditi.<ref>{{harvnb|Brosch|2008|p=65}}</ref>

=== Sererska vera===
[[File:Five Pointed Star Lined.svg|thumb|upright|''Junir'', simbol vesolja v [[Sererska vera|sererski veri]]<ref name="Gravrand">[[Henry Gravrand|Gravrand, Henry]], "La civilisation sereer : ''Pangool''", vol. 2, Les Nouvelles Editions Africaines du Sénégal, (1990) pp. 20–21, 149–155, {{ISBN|2-7236-1055-1}}.</ref><ref name="Museum of Civilization">Clémentine Faïk-Nzuji Madiya, Canadian Museum of Civilization, Canadian Centre for Folk Culture Studies, International Centre for African Language, Literature and Tradition (Louvain, Belgium). {{ISBN|0-660-15965-1}}. pp. 5, 27, 115.</ref>]]

V [[Sererska vera|veri]] [[Sererski ljudje|Sererskih ljudi]] iz [[Senegal]]a, [[Gambija|Gambije]] in [[Mavretanija|Mavretanije]], se Sirij imenuje ''Junir'' iz [[Sererski jezik|sererskega jezika]] (in za nekatere govorce [[Canginski jeziki|Canginskih jezikov]], ki so etnično Sereri). Zvezda Sirij je ena najpomembnejših in svetih zvezd v sererski verski kozmologiji in simbolizmu. Sererski visoki svečeniki in svečenice ([[Saltigue]], dedni »svečeniki dežja«<ref>Galvan, Dennis Charles, ''The State Must be our Master of Fire : How Peasants Craft Culturally Sustainable Development in Senegal'', Berkeley, University of California Press, (2004), pp. 86–135, {{ISBN|978-0-520-23591-5}}.</ref>) prikazujejo ''Junir'' kot napovedovalca dežja, ki omogoča sererskim kmetom, da začnejo saditi semena. V sererski verski kozmologiji je simbol vesolja.<ref name="Gravrand"/><ref name="Museum of Civilization"/>

=== Sodobni pomen ===
[[File:Angular map of fusors around Sol within 9ly (large).png|thumb|upright=1.5|Lega Sirija na radarskem zemljevidu med vsemi zvezdnimi objekti ali zvezdnim sistemi v okviru 9 svetlobnih let od centra zemljevida, Sonca. Diamantne oblike so pozicije, vnesene po [[Rektascenzija|rektascenziji]] v [[Časovni kot|časovnem kotu]] (označeno na robu referenčenega diska zemljevida) po njihovi [[Deklinacija|deklinaciji]]. Druga oznaka kaže razdaljo vsakega do Sonca, [[koncentričnost|koncenterični]] krogi pa prikazujejo razdaljo v stopinjah enega svetlobnega leta.]]

Sirij se nahaja na grbu Univerze Macquarie, njegovo ime pa je ime revije njenih alumnov.<ref name="Macquarie2007">{{cite web |title= About Macquarie University — Naming of the University | work = Macquarie University official website | publisher = Macquarie University | date= 2007| url= http://www.mq.edu.au/about/naming.html |access-date= 27 December 2007 }}</ref> Sedem ladij [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve vojne mornarice]] se je od 18. stoletja imenovalo [[HMS Sirius]], od katerih je bila prva HMS Sirius (1786), [[poveljniška ladja]] Prve flote v [[Avstralija|Avstraliji]] leta 1788.<ref name="Henderson1988">{{cite book |title=The Sirius:Past and Present|vauthors=Henderson G, Stanbury M|year=1988 |publisher=Collins|location=Sydney|isbn=0-7322-2447-0|page=38}}</ref> [[Kraljeva avstralska vojna mornarica]] je v čast poveljniške ladje pozneje poimenovala [[HMAS Sirius]].<ref name="RAN">{{cite web | author = Royal Australian Navy | title = HMAS Sirius:Welcome Aboard| work = Royal Australian Navy – Official Site| publisher = Commonwealth of Australia| date = 2006| url = http://www.navy.gov.au/ships/sirius/| access-date =23 January 2008}}</ref> Ameriške ladje vključujejo USNS Sirius in monoplanski model [[Lockheed Sirius]], od katerih je prvega pilotiral [[Charles Lindbergh]].<ref name="Lockheed">{{cite web | title = Lockheed Sirius "Tingmissartoq", Charles A. Lindbergh | work = Smithsonian : [[National Air and Space Museum]] | publisher = Smithsonian Institution | url = https://airandspace.si.edu/collection-objects/lockheed-sirius-tingmissartoq-charles-lindbergh/nasm_A19600014000 }}</ref> Ime so prevzeli tudi pri [[Mitsubishi Motors]] kot [[Mitsubishi Sirius motor]] leta 1980.<ref name="Mitsubishi2007">{{cite web| title = Mitsubishi Motors history| work = Mitsubishi Motors – South Africa Official Website| publisher = Mercedes Benz| date = 2007| url = http://www.mitsubishi-motors.co.za/featuresites/mm_history/Galant.asp| access-date = 27 January 2008| archive-date = 30 December 2007| archive-url = https://web.archive.org/web/20071230102112/http://www.mitsubishi-motors.co.za/featuresites/mm_history/Galant.asp| url-status = dead}}</ref> Novembra 1999 so spremenili ime severnoameriškega satelitskega radija iz CD radija v [[Sirius Satellite Radio]], tako da je bil poimenovan po »najsvetlejši zvezdi na nočnem nebu«.<ref name="SiriusSatelliteRadio">{{cite web | url=http://www.referenceforbusiness.com/history2/57/Sirius-Satellite-Radio-Inc.html | title=Sirius Satellite Radio, Inc. – Company Profile, Information, Business Description, History, Background Information on Sirius Satellite Radio, Inc. | publisher=Net Industries, LLC. | access-date=22 January 2008 }}</ref> Sirij je ena od 27 zvezd na [[Zastava Brazilije|zastavi Brazilije]], kjer predstavlja zvezno državo [[Mato Grosso]].<ref name="Araujo2009"/>

Skladatelj [[Karlheinz Stockhausen]], ki je napisal skladbo ''Sirius'', naj bi večkrat trdil, da prihaja iz planeta v sistemu Sirija.<ref name="McEnery2001" /><ref name="Guardian2005" /> Za Stockhausena je Sirij pomenil »mesto, kjer je glasba najvišja od vibracij« in kjer se glasba razvija na najpopolnejši način.<ref>Michael Kurtz, ''Stockhausen. Eine Biografie''. Kassel, Bärenreiter Verlag, 1988: p. 271.</ref>

Sirij je bil predmet poezije.<ref name="Brosch2008-33"/> [[Dante]] in [[John Milton]] omenjata zvezdo, ki je »močna zahodna padla zvezda« [[Walt Whitman|Waltova Whitmanova]] »[[When Lilacs Last in the Dooryard Bloom'd]]«, medtem ko pesem [[Tennyson]]a [[Princesa (pesem)|''Princesa'']] opisuje zvezdino [[scintilacija|scintilacijo]]:
{{blockquote|<poem>
...goreči Sirij spremeni barvo
in prereka se v rdečo in smaragdno.<ref>{{Cite book|last=Allen|first=Richard Hinckley|url=http://archive.org/details/starnamesandthe00allegoog|title=Star-names and their meanings|date=1899|publisher=G.E. Stechert|location=New York|pages=117–131|author-link=Richard Hinckley Allen}}</ref>
</poem>}}

V 90. letih je več članov okultne skupine »Red sončnega templja« izvedlo množični umor in samomor s ciljem, da bi zapustili svoja telesa in duhovno prešli na Sirij. V umorih in samomorih je umrlo skupno 74 ljudi.<ref name="Holberg2007-184–189" />

== Opombe==
{{Notelist}}
{{clear}}

== Sklici ==
{{Reflist|30em|refs=


<ref name="Adams1915">{{cite journal | bibcode=1915PASP...27..236A | title=The Spectrum of the Companion of Sirius | first=W. S. | last=Adams | journal=Publications of the Astronomical Society of the Pacific | volume=27 |issue=161 |date=December 1915 | pages=236–237 | doi=10.1086/122440 | s2cid=122478459 | doi-access= }}</ref>

<ref name="Adelman2004">{{cite conference | first=Saul J. | last=Adelman | title=The Physical Properties of normal A stars | book-title=Proceedings of the International Astronomical Union | pages=1–11 | publisher=Cambridge University Press | date= 8–13 July 2004 | volume=2004 | location=Poprad, Slovakia | bibcode=2004IAUS..224....1A |doi = 10.1017/S1743921304004314 | doi-access=free }}</ref>

<ref name="Agrippa1533">{{cite book | first=Heinrich Cornelius | last=Agrippa | date=1533 | title=De Occulta Philosophia | publisher=BRILL | isbn=90-04-09421-0 }}</ref>

<ref name="Aitken1942">{{cite journal | last=Aitken | first=R. G. | date=1942 | title=Edmund Halley and Stellar Proper Motions | journal=Astronomical Society of the Pacific Leaflets | volume=4 | issue=164 | pages=103–112 | bibcode=1942ASPL....4..103A }}</ref>

<ref name="Allen1899">{{cite book | first=Richard Allen | last=Hinckley | url=https://books.google.com/books?id=5xQuAAAAIAAJ | title=Star-names and Their Meanings | publisher=G. E. Stechert | location=New York | date=1899 | pages=117–129}}</ref>

<ref name="Angrum2005">{{cite web | last=Angrum | first=Andrea | date=25 August 2005 | url =http://voyager.jpl.nasa.gov/mission/interstellar.html | title=Interstellar Mission | publisher=NASA/JPL | access-date=7 May 2007}}</ref>

<ref name="Araujo2009">{{cite web|first=Paulo Araújo |last=Duarte |title=Astronomia na Bandeira Brasileira |publisher=Universidade Federal de Santa Catarina |url=http://www.cfh.ufsc.br/~planetar/textos/astroban.htm |access-date=9 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080502120005/http://www.cfh.ufsc.br/~planetar/textos/astroban.htm |archive-date=2 May 2008 }}</ref>

<ref name="Aufdenberg2006">{{cite journal | last1=Aufdenberg | first1=J.P. | last2=Ridgway | first2=S.T. | title=First results from the CHARA Array: VII. Long-Baseline Interferometric Measurements of Vega Consistent with a Pole-On, Rapidly Rotating Star? | journal=Astrophysical Journal | date=2006 | volume=645 | issue=1 | pages=664–675 | url=http://www.chara.gsu.edu/CHARA/Papers/Paper6.pdf | access-date=9 November 2007 | doi=10.1086/504149 | bibcode=2006ApJ...645..664A | arxiv=astro-ph/0603327 | s2cid=13501650 | display-authors=etal | url-status=dead | archive-url=https://web.archive.org/web/20070715181809/http://www.chara.gsu.edu/CHARA/Papers/Paper6.pdf | archive-date=15 July 2007 }}</ref>

<ref name="Backman1986">{{cite conference | first=D. E. | last=Backman | editor=Gillett, F. C. |editor2=Low, F. J. | title=IRAS observations of nearby main sequence stars and modeling of excess infrared emission | book-title=Proceedings, 6th Topical Meetings and Workshop on Cosmic Dust and Space Debris | publisher=COSPAR and IAF | date=30 June – 11 July 1986 | volume=6 | issue=7 | pages=43–46 | location=Toulouse, France | bibcode=1986AdSpR...6...43B | issn=0273-1177 |doi = 10.1016/0273-1177(86)90209-7 }}</ref>

<ref name="Baker1977">{{cite book | first=Douglas | last=Baker | date=1977 | title=The Seven Rays: Key to the Mysteries | location=Wellingborough, Herts. | isbn=0-87728-377-X | publisher=Aquarian Press }}</ref>

<ref name="Barstow2005">{{cite journal |author1=Barstow, M. A. |author2=Bond, Howard E. |author3=Holberg, J. B. |author4=Burleigh, M. R. |author5=Hubeny, I. |author6=Koester, D. | title=Hubble Space Telescope spectroscopy of the Balmer lines in Sirius B | journal=[[Monthly Notices of the Royal Astronomical Society]] | date=2005 | volume=362 | issue=4 | pages=1134–1142 | bibcode=2005MNRAS.362.1134B | doi=10.1111/j.1365-2966.2005.09359.x |doi-access=free |arxiv = astro-ph/0506600 |s2cid=4607496 }}</ref>

<ref name="Benest1995">{{cite journal | author1=Benest, D. | author2=Duvent, J. L. | title=Is Sirius a triple star? | journal=Astronomy and Astrophysics |date=July 1995 | volume=299 | pages=621–628 | bibcode=1995A&A...299..621B }} – For the instability of an orbit around Sirius B, see §&nbsp;3.2.</ref>

<ref name="Bessel1844">{{cite journal | bibcode=1844MNRAS...6R.136B | title=On the Variations of the Proper Motions of ''Procyon'' and ''Sirius'' | journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society | volume=6 | issue=11 |date=December 1844 | pages=136–141 | doi=10.1093/mnras/6.11.136a| last1=Bessel | first1=F. W. | doi-access=free }}</ref>

<ref name="BonnetBidaud2008">{{cite journal |author1=Bonnet-Bidaud, J. M. |author2=Pantin, E. | title=ADONIS high contrast infrared imaging of Sirius-B | journal=Astronomy and Astrophysics | volume=489 | issue=2 | pages=651–655 |date=October 2008 | doi=10.1051/0004-6361:20078937 | arxiv=0809.4871 | bibcode=2008A&A...489..651B|s2cid=14743554 }}</ref>

<ref name="Braganca2003">{{cite web | last=Bragança | first=Pedro | date=15 July 2003 | url=http://www.space.com/scienceastronomy/brightest_stars_030715-1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20090616051842/http://www.space.com/scienceastronomy/brightest_stars_030715-1.html |archive-date= 16 June 2009 | title=The 10 Brightest Stars | publisher=SPACE.com | access-date=4 August 2006}}</ref>

<ref name="Brosch2008-21">{{harvard citation no brackets|Brosch|2008|p=21}}</ref>
<ref name="Brosch2008-33">{{harvard citation no brackets|Brosch|2008|p=33}}</ref>
<ref name="Brosch2008-126">{{harvard citation no brackets|Brosch|2008|p=126}}</ref>

<ref name="Ceragioli1995">{{cite journal | last=Ceragioli | first=R. C. | title=The Debate Concerning 'Red' Sirius | journal=Journal for the History of Astronomy | date=1995 | volume=26 | issue=3 | pages=187–226 | bibcode=1995JHA....26..187C | doi=10.1177/002182869502600301 | s2cid=117111146 }}</ref>

<ref name="Croswell2005">{{cite web | url=http://www.astronomy.com/asy/default.aspx?c=a&id=3391 | title=The life and times of Sirius B | first=Ken | last=Croswell | work=astronomy.com | date=27 July 2005 | access-date=19 October 2007}}</ref>

<ref name="Daintith1994">{{cite book | date=1994 | first1=John | last1=Daintith | last2=Mitchell |first2=Sarah |last3=Tootill |first3=Elizabeth |last4=Gjertsen |first4=D. | title=Biographical Encyclopedia of Scientists | page=442 | publisher=CRC Press | isbn=0-7503-0287-9 }}</ref>

<ref name="Darling">{{cite encyclopedia | last=Darling | first=David | url=http://www.daviddarling.info/encyclopedia/W/Winter_Triangle.html | title=Winter Triangle | encyclopedia=The Internet Encyclopedia of Science | access-date=20 October 2007}}</ref>

<ref name="Eggen1992">{{cite journal | last=Eggen | first=Olin J. | title=The Sirius supercluster in the FK5 | journal=Astronomical Journal | date=1992 | volume=104 | issue=4 | pages=1493–1504 | bibcode=1992AJ....104.1493E | doi=10.1086/116334 }}</ref>

<ref name="Espenak-Mars">{{cite web | last=Espenak | first=Fred | url=http://sunearth.gsfc.nasa.gov/eclipse/TYPE/mars2.html | title=Mars Ephemeris | work=Twelve Year Planetary Ephemeris: 1995–2006, NASA Reference Publication 1349 | url-status=dead | archive-url=https://web.archive.org/web/20130217093743/http://eclipse.gsfc.nasa.gov/TYPE/mars2.html | archive-date=17 February 2013 }}</ref>

<ref name="Flammarion1877">{{Cite journal |last=Flammarion |first=Camille |date=August 1877 |title=The Companion of Sirius |journal=The Astronomical Register |volume=15 |issue=176 |pages=186–189 |bibcode=1877AReg...15..186F}}</ref>

<ref name="Frommert2003">{{cite web | last1=Frommert | first1=Hartmut | last2=Kronberg |first2=Christine | date=26 April 2003 | url=http://seds.lpl.arizona.edu/Messier/xtra/ngc/uma-cl.html | title=The Ursa Major Moving Cluster, Collinder 285 | publisher=SEDS | access-date=22 November 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071220045208/http://seds.lpl.arizona.edu/Messier/xtra/ngc/uma-cl.html|archive-date=20 December 2007}}</ref>

<ref name="Guardian2005">{{Cite news |last=Service |first=Tom |author-link=Tom Service |date=13 October 2005 |title=Beam Me up, Stocky |url=https://www.theguardian.com/music/2005/oct/13/classicalmusicandopera |work=[[The Guardian]]}}</ref>

<ref name="Hanbury1958">{{cite journal | last1=Hanbury Brown | first1=R. | last2=Twiss | first2=R. Q. | title=Interferometry of the Intensity Fluctuations in Light. IV. A Test of an Intensity Interferometer on Sirius A | journal=Proceedings of the Royal Society of London | date=1958 | volume=248 | issue=1253 | pages=222–237 | bibcode=1958RSPSA.248..222B | doi=10.1098/rspa.1958.0240 |s2cid=124546373 }}</ref>

<ref name="Henshaw1984">{{cite journal | first=C. | last=Henshaw | title=On the Visibility of Sirius in Daylight | journal=Journal of the British Astronomical Association | date=1984 | volume=94 | issue=5 | pages=221–222 | bibcode=1984JBAA...94..221H }}</ref>

<ref name="Hoffleit1991">{{cite book | chapter-url=http://vizier.u-strasbg.fr/viz-bin/VizieR-S?HR%202491 | chapter=Entry for HR 2491 | title=Bright Star Catalogue|edition= 5th Revised Ed. (Preliminary Version) |last1=Hoffleit|first1=D. | last2=Warren|first2= W. H. Jr. | date=1991 | publisher=[[Centre de Données astronomiques de Strasbourg|CDS]] | url=http://vizier.u-strasbg.fr/viz-bin/Cat?V/50|bibcode= 1991bsc..book.....H}}</ref>

<ref name="Holberg1998">{{cite journal | last=Holberg | first=J. B. | author2=Barstow, M. A. | author3=Bruhweiler, F. C. | author4=Cruise, A. M. | author5=Penny, A. J. | title=Sirius B: A New, More Accurate View | journal=The Astrophysical Journal | date=1998 | volume=497 | issue=2 | pages=935–942 | doi=10.1086/305489 | bibcode=1998ApJ...497..935H | doi-access=free }}</ref>

<ref name="Holberg2004">{{cite journal | last1=Holberg | first1=J. B. | last2=Barstow | first2=M. A. | last3=Burleigh | first3=M. R. | last4=Kruk | first4=J. W. | last5=Hubeny | first5=I. | last6=Koester | first6=D. | title=FUSE observations of Sirius B | journal=Bulletin of the American Astronomical Society | date=2004 | volume=36 | page=1514 | bibcode=2004AAS...20510303H }}</ref>

<ref name="Holberg2005">{{cite journal | last=Holberg | first=J. B. | title=How Degenerate Stars Came to be Known as White Dwarfs | journal=Bulletin of the American Astronomical Society | date=2005 | volume=37 | issue=2 | page=1503 | bibcode=2005AAS...20720501H }}</ref>

<ref name="Holberg2007-xi">{{harvard citation no brackets|Holberg|2007|p=xi}}</ref>
<ref name="Holberg2007-4-5">{{harvard citation no brackets|Holberg|2007|pp=4–5}}</ref>
<ref name="Holberg2007-15-16">{{harvard citation no brackets|Holberg|2007|pp=15–16}}</ref>
<ref name="Holberg2007-16-17">{{harvard citation no brackets|Holberg|2007|pp=16–17}}</ref>
<ref name="Holberg2007-19">{{harvard citation no brackets|Holberg|2007|p=19}}</ref>
<ref name="Holberg2007-20">{{harvard citation no brackets|Holberg|2007|p=20}}</ref>
<ref name="Holberg2007-22">{{harvard citation no brackets|Holberg|2007|p=22}}</ref>
<ref name="Holberg2007-23">{{harvard citation no brackets|Holberg|2007|p=23}}</ref>
<ref name="Holberg2007-24">{{harvard citation no brackets|Holberg|2007|p=24}}</ref>
<ref name="Holberg2007-25">{{harvard citation no brackets|Holberg|2007|p=25}}</ref>
<ref name="Holberg2007-25-26">{{harvard citation no brackets|Holberg|2007|pp=25–26}}</ref>
<ref name="Holberg2007-32">{{harvard citation no brackets|Holberg|2007|p=32}}</ref>
<ref name="Holberg2007-41-42">{{harvard citation no brackets|Holberg|2007|pp=41–42}}</ref>
<ref name="Holberg2007-45">{{harvard citation no brackets|Holberg|2007|p=45}}</ref>
<ref name="Holberg2007-82">{{harvard citation no brackets|Holberg|2007|p=82}}</ref>
<ref name="Holberg2007-157">{{harvard citation no brackets|Holberg|2007|p=157}}</ref>
<ref name="Holberg2007-158">{{harvard citation no brackets|Holberg|2007|p=158}}</ref>
<ref name="Holberg2007-161">{{harvard citation no brackets|Holberg|2007|p=161}}</ref>
<ref name="Holberg2007-162">{{harvard citation no brackets|Holberg|2007|p=162}}</ref>
<ref name="Holberg2007-163">{{harvard citation no brackets|Holberg|2007|p=163}}</ref>
<ref name="Holberg2007-214">{{harvard citation no brackets|Holberg|2007|p=214}}</ref>
<ref name="Holberg2007-184–189">{{harvard citation no brackets|Holberg|2007|p=184–189}}</ref>

<ref name="Homer">{{cite book | last=Homer | date=1997 | others=Trans. [[Stanley Lombardo]] | title=Iliad | url=https://archive.org/details/iliad00home_1 | url-access=registration | publisher=Hackett | location=Indianapolis |isbn=978-0-87220-352-5 }} 22.33–37.</ref>

<ref name="Huggins1868">{{cite journal | last=Huggins | first=W. | title=Further observations on the spectra of some of the stars and nebulae, with an attempt to determine therefrom whether these bodies are moving towards or from the Earth, also observations on the spectra of the Sun and of Comet&nbsp;II | journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London | date=1868 | volume=158 | pages=529–564 | doi=10.1098/rstl.1868.0022 | bibcode=1868RSPT..158..529H}}</ref>

<ref name="Imamura1995">{{cite web | last=Imamura | first=James N. | date=2 October 1995 | url=http://zebu.uoregon.edu/~imamura/208/feb24/cool.html | title=Cooling of White Dwarfs | publisher=University of Oregon | access-date=3 January 2007 | archive-url = https://web.archive.org/web/20061215101415/http://zebu.uoregon.edu/~imamura/208/feb24/cool.html| archive-date = 15 December 2006}}</ref>

<ref name="Jiang1992">{{cite journal | author=江晓原 | date=1992 | script-title=zh:中国古籍中天狼星颜色之记载 | journal=天文学报| volume=33 | issue=4 | language=zh }}</ref>

<ref name="Jiang1993">{{Cite journal |last=Xiao-yuan |first=Jiang |date=April 1993 |title=The colour of Sirius as recorded in ancient Chinese texts |journal=Chinese Astronomy and Astrophysics |language=en |volume=17 |issue=2 |pages=223–228 |bibcode=1993ChA&A..17..223J |doi=10.1016/0275-1062(93)90073-X}}</ref>

<ref name="Kak">{{Cite web |last=Kak |first=Subhash |title=Indic ideas in the Greco-Roman world |url=http://www.indiastar.com/kak5.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100729212019/http://www.indiastar.com/kak5.htm |archive-date=29 July 2010 |access-date=23 July 2010 |website=IndiaStar Review of Books}}</ref>

<ref name="Kervella2003">{{cite journal | last=Kervella | first=P. | author2=Thevenin, F. | author3=Morel, P. | author4=Borde, P. | author5=Di Folco, E. | title=The interferometric diameter and internal structure of Sirius A | journal=Astronomy and Astrophysics | arxiv=astro-ph/0306604 | date=2003 | volume=407 | issue=2 | pages=681–688 | doi=10.1051/0004-6361:20030994 | bibcode=2003A&A...408..681K| s2cid=16678626 }}</ref>

<ref name="King2003">{{cite journal | last=King | first=Jeremy R. | author2=Villarreal, Adam R. | author3=Soderblom, David R. | author4=Gulliver, Austin F. | author5=Adelman, Saul J. | title=Stellar Kinematic Groups. II. A Reexamination of the Membership, Activity, and Age of the Ursa Major Group | journal=Astronomical Journal | date=2003 | volume=125 | issue=4 | pages=1980–2017 | bibcode=2003AJ....125.1980K | doi=10.1086/368241 | url=https://tigerprints.clemson.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1248&context=physastro_pubs | doi-access=free }}</ref>

<ref name="Koester1990">{{cite journal | last=Koester | first=D. | author2=Chanmugam, G. | title=Physics of white dwarf stars | journal=Reports on Progress in Physics | date=1990 | volume=53 | issue=7 | pages=837–915 | bibcode=1990RPPh...53..837K | doi=10.1088/0034-4885/53/7/001 | s2cid=250915046 }}</ref>

<ref name="Kuchner2000">{{cite journal | last=Kuchner | first=Marc J. | author2=Brown, Michael E. | title= A Search for Exozodiacal Dust and Faint Companions Near Sirius, Procyon, and Altair with the NICMOS Coronagraph | journal=Publications of the Astronomical Society of the Pacific | date=2000 | volume=112 | issue=772 | pages=827–832 | arxiv=astro-ph/0002043 | doi= 10.1086/316581 | bibcode=2000PASP..112..827K| s2cid=18971656 }}</ref>

<ref name="Kumar2002">{{cite book | first=Nagendra Kumar | last=Singh | date=2002 | title=Encyclopaedia of Hinduism, A Continuing Series | page=794 | publisher=Anmol Publications PVT. LTD | isbn=81-7488-168-9 }}</ref>

<ref name="Liddell1980">{{cite book | last=Liddell | first=Henry G. | date=1980 | author-link=Henry Liddell | author2=Scott, Robert | author-link2=Robert Scott (philologist) | title=Greek-English Lexicon | edition=Abridged | publisher=Oxford University Press | location=Oxford | isbn=0-19-910207-4 | url=https://archive.org/details/lexicon00lidd }}</ref>

<ref name="Liebert2005">{{cite journal |first=James |last=Liebert |author2=Young, P. A. |author3=Arnett, David |author4=Holberg, J. B. |author5=Williams, Kurtis A. |title=The Age and Progenitor Mass of Sirius B |journal=The Astrophysical Journal |date=2005 |volume=630 |issue=1 |pages=L69–L72 |bibcode=2005ApJ...630L..69L |doi=10.1086/462419 |arxiv=astro-ph/0507523 |s2cid=8792889 }}</ref>

<ref name="Magee1995">{{cite web | url=http://www.religiousworlds.com/mandalam/shiva.htm | title=Shri Shri Shiva Mahadeva | url-status=dead | archive-url=https://web.archive.org/web/20130704211700/http://www.religiousworlds.com/mandalam/shiva.htm | archive-date=4 July 2013 }}</ref>

<ref name="Makarajyothi2011">{{cite news | title= Makarajyothi is a star: senior Thantri | newspaper=The Hindu | date=24 January 2011 | url=http://www.thehindu.com/news/cities/Kochi/makarajyothi-is-a-star-senior-thantri/article1118935.ece | access-date=9 January 2014 }}</ref>

<ref name="McCluskey1987">{{Cite journal |last=McCluskey |first=Stephen C. |date=January 1987 |title=The colour of Sirius in the sixth century |journal=Nature |language=en |volume=325 |issue=6099 |page=87 |bibcode=1987Natur.325...87M |doi=10.1038/325087a0 |issn=0028-0836 |s2cid=5297220 |doi-access=free}}</ref>

<ref name="McCook2006">{{cite book | chapter-url=http://vizier.u-strasbg.fr/viz-bin/VizieR-S?WD%200642-166 | chapter=Entry for WD 0642-166 | title=VizieR Online Data Catalog |date= 2014 |author1=McCook, G. P. |author2=Sion, E. M. | publisher=[[Centre de Données astronomiques de Strasbourg|CDS]] |url=https://vizier.u-strasbg.fr/viz-bin/VizieR-3?-source=B/wd/catalog&-out.max=9999&-out.form=%2bH|bibcode= 2016yCat....102035M}}</ref>

<ref name="McEnery2001">{{Cite news |last=McEnery |first=Paul |date=16 January 2001 |title=Karlheinz Stockhausen |url=http://archive.salon.com/people/bc/2001/01/16/stockhausen/index.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121103062058/http://www.salon.com/2001/01/16/stockhausen_2/ |archive-date=3 November 2012 |work=Salon.com}}</ref>

<ref name="Mullaney2008">{{cite web | last=Mullaney | first=James |date=March 2008 | url=http://www.skyandtelescope.com/observing/objects/doublestars/3309846.html?page=3&c=y | title=Orion's Splendid Double Stars: Pretty Doubles in Orion's Vicinity | work=Sky and Telescope | publisher=Sky & Telescope | access-date=1 February 2008 }}</ref>

<ref name="Olano2001">{{cite journal | last=Olano | first=C. A. | title=The Origin of the Local System of Gas and Stars | journal=The Astronomical Journal | date=2001 | volume=121 | issue=1 | pages=295–308 | bibcode=2001AJ....121..295O | doi=10.1086/318011 | s2cid=120137433 | doi-access=free }}</ref>

<ref name="Ovid">[[Ovid]]. ''[[Fasti (poem)|Fasti]]'' IV, lines 901–942.</ref>

<ref name="Palla2005">{{cite conference | first=Francesco | last=Palla | title=Stellar evolution before the ZAMS | book-title=Proceedings of the international Astronomical Union 227 | pages=196–205 | publisher=Cambridge University Press | date= 16–20 May 2005 | location=Italy | bibcode=1976IAUS...73...75P }}</ref>

<ref name="Qiu2001">{{cite journal | last=Qiu | first=H. M. | author2=Zhao, G. | author3=Chen, Y. Q. | author4=Li, Z. W. | title=The Abundance Patterns of Sirius and Vega | journal=The Astrophysical Journal | date=2001 | volume=548 | issue=2 | pages=953–965 | doi=10.1086/319000 | bibcode=2001ApJ...548..953Q| s2cid=122558713 | doi-access= }}</ref>

<ref name="Quran">{{cite web | title=An-Najm (The Star), Surah 53 | date=2007 | work=Translations of the Qur'an | url=http://www.usc.edu/schools/college/crcc/engagement/resources/texts/muslim/quran/053.qmt.html | publisher=University of Southern California, Center for Muslim-Jewish Engagement | access-date=8 August 2009 | url-status=dead | archive-url=https://web.archive.org/web/20090219215438/http://www.usc.edu/schools/college/crcc/engagement/resources/texts/muslim/quran/053.qmt.html | archive-date=19 February 2009 }}</ref>

<ref name="RASNZ">{{cite web | url=http://www.rasnz.org.nz/Stars/BrightStars.htm | title=The Brightest Stars | publisher=Royal Astronomical Society of New Zealand | access-date=14 December 2007 | url-status=dead | archive-url=https://web.archive.org/web/20130218225817/http://rasnz.org.nz/Stars/BrightStars.shtml | archive-date=18 February 2013 }}</ref>

<ref name="Royer2002">{{cite journal | last1=Royer | first1=F. | first2=M. |last2=Gerbaldi |first3=R. |last3=Faraggiana |first4=A. E. |last4=Gómez | title=Rotational velocities of A-type stars. I. Measurement of v sin i in the southern hemisphere | journal=Astronomy and Astrophysics | arxiv=astro-ph/0110490 | date=2002 | volume=381 | issue=1 | pages=105–121 | doi=10.1051/0004-6361:20011422 | bibcode=2002A&A...381..105R| s2cid=13133418 }}</ref>

<ref name="Schaaf2008">{{cite book | first=Fred | last=Schaaf | title=The Brightest Stars | location=Hoboken, New Jersey | publisher=John Wiley & Sons | date=2008 | page=94 | isbn=978-0-471-70410-2 | url=https://books.google.com/books?id=LvnNFyPAQyUC&pg=PA94}}</ref>

<ref name="Schlosser1985">{{cite journal |author1=Schlosser, W. |author2=Bergmann, W. |date=November 1985 | title=An early-medieval account on the red colour of Sirius and its astrophysical implications | journal=Nature | issue=6041 | pages=45–46 | doi=10.1038/318045a0 | volume=318|bibcode = 1985Natur.318...45S |s2cid=4323130 }}</ref>

<ref name="Siess2000">{{cite web | last=Siess | first=Lionel | date=2000 | url = http://www.astro.ulb.ac.be/~siess/WWWTools/Isochrones|title = Computation of Isochrones | publisher = Institut d'Astronomie et d'Astrophysique, Université libre de Bruxelles| access-date=24 March 2007}}</ref>

<ref name="SIMBADa">{{cite web | url= http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?Ident=name+sirius+a |title= Sirius A |work = SIMBAD Astronomical Database|publisher=Centre de Données astronomiques de Strasbourg |access-date = 20 October 2007}}</ref>

<ref name="SIMBADb">{{cite web | url= http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?Ident=name+sirius+b |title= Sirius B |work = SIMBAD Astronomical Database|publisher=Centre de Données astronomiques de Strasbourg |access-date =23 October 2007}}</ref>

<ref name="SolStation">{{cite web | url=http://www.solstation.com/stars/sirius2.htm|title = Sirius 2 | publisher = SolStation
 | access-date = 4 August 2006}}</ref>

<ref name="Spahn1996">{{cite book |author1=Spahn, Mark |author2=Hadamitzky, Wolfgang |author3=Fujie-Winter, Kimiko | title=The Kanji dictionary | page=724 | series=Tuttle language library | date=1996 | publisher=Tuttle Publishing | isbn=0-8048-2058-9 }}</ref>

<ref name="Staff2007">{{cite web | date=2007 | url=http://www.britannica.com/eb/article-9067991/Sirius | title=Sirius | publisher=Britannica Online Encyclopedia | access-date=10 September 2007}}</ref>

<ref name="Stargazers2000">{{cite web | url=http://www.stargazers.iinet.net.au/Canismajor.htm | date=2000 | title=Stories from the Stars | publisher=Stargazers Astronomy Shop | access-date=17 December 2008 | archive-date=29 March 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200329024352/http://www.stargazers.iinet.net.au/Canismajor.htm | url-status=dead }}</ref>

<ref name="Todd2006">{{cite web|last=Henry |first=Todd J. |date=1 July 2006 |url=http://www.chara.gsu.edu/RECONS/TOP100.posted.htm |title=The One Hundred Nearest Star Systems |publisher=RECONS |access-date=4 August 2006 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120513202710/http://www.chara.gsu.edu/RECONS/TOP100.posted.htm |archive-date=13 May 2012 }}</ref>

<ref name="tom1977">{{cite web | date = 9 July 2012 | url = http://www.qtafsir.com/index.php?option=com_content&task=view&id=1679&Itemid=109 | title = Tafsir Ibn Kathir | access-date = 9 February 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130121233818/http://www.qtafsir.com/index.php?option=com_content&task=view&id=1679&Itemid=109 | archive-date = 21 January 2013 | url-status = dead }}</ref>

<ref name="Tyson1993">{{cite book | first1=Donald | last1=Tyson | date=1993 | last2=Freake |first2=James | title=Three Books of Occult Philosophy | publisher=Llewellyn Worldwide | isbn=0-87542-832-0 }}</ref>

<ref name="VanGent1987">{{cite journal | last=van Gent |first=R. H. |date=January 1987 | title=The colour of Sirius in the sixth century | journal=Nature | issue=325 | pages=87–89 | doi=10.1038/325087b0 | volume=318 |bibcode = 1987Natur.325...87V |s2cid=186243165 }}</ref>

<ref name="Wendorf2001">{{cite book | first=Fred | last=Wendorf |author2=Schild, Romuald | date=2001 | title=Holocene Settlement of the Egyptian Sahara: Volume 1, The Archaeology of Nabta Plain | page=500 | publisher=Springer | isbn=0-306-46612-0 | url=https://books.google.com/books?id=qUk0GyDJRCoC&pg=PP1| format=Google Book Search preview}}</ref>

<ref name="Whittet1999">{{cite journal | last=Whittet |first=D. C. B. | title=A physical interpretation of the 'red Sirius' anomaly | journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society | date=1999 | volume=310 | issue=2 | pages=355–359 | bibcode=1999MNRAS.310..355W|doi=10.1046/j.1365-8711.1999.02975.x | doi-access=free }}</ref>

<ref name=craig>{{cite web | last1=Craig |first1=John |last2=Gravatt |first2=William |last3=Slater |first3=Thomas |last4=Rennie |first4=George | title=The Craig Telescope | work=craig-telescope.co.uk | url=http://www.craig-telescope.co.uk/lens.html | access-date=3 January 2011}}</ref>

<ref name=auriere2010>{{cite journal | title=No detection of large-scale magnetic fields at the surfaces of Am and HgMn stars | last=Aurière |first=M. |display-authors=etal | journal=Astronomy and Astrophysics | volume=523 |date=November 2010 | doi=10.1051/0004-6361/201014848 | bibcode=2010A&A...523A..40A | pages=A40 |arxiv = 1008.3086 | s2cid=118643022 }}</ref>

<ref name="petit2011">{{Cite journal |last1=Petit |first1=P. |last2=Lignières |first2=F. |last3=Aurière |first3=M. |last4=Wade |first4=G. A. |last5=Alina |first5=D. |last6=Ballot |first6=J. |last7=Böhm |first7=T. |last8=Jouve |first8=L. |last9=Oza |first9=A. |last10=Paletou |first10=F. |last11=Théado |first11=S. |display-authors=3 |date=August 2011 |title=Detection of a weak surface magnetic field on Sirius A: are all tepid stars magnetic? |journal=Astronomy & Astrophysics |volume=532 |pages=L13 |arxiv=1106.5363 |bibcode=2011A&A...532L..13P |doi=10.1051/0004-6361/201117573 |issn=0004-6361 |s2cid=119106028}}</ref>

<ref name=rydberg1889>{{cite book | first=Viktor | last=Rydberg | date=1889 | title=Teutonic mythology | volume=1 | editor=Rasmus Björn Anderson | publisher=S. Sonnenschein & co | url=https://books.google.com/books?id=ZHnXAAAAMAAJ&pg=PA610 }}</ref>

}}
{{portal|Astronomija}}
{{Sky|06|45|08.9173|-|16|42|58.017|9}}
{{Stars of Canis Major}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Binarne zvezde]]
[[Kategorija:Astronomska telesa, znana od nekdaj]]
[[Kategorija:Zvezde glavnega niza tipa A]]
[[Kategorija:Bele pritlikavke]]
[[Kategorija:Telesa v Bayerjevem katalogu|Canis Majoris, Alpha]]
[[Kategorija:Veliki pes (ozvezdje)]]
[[Kategorija:Telesa v Flamsteedovem katalogu|Canis Majoris, 09]]
[[Kategorija:Telesa Bonnskega pregleda|BD-16 1591]]
[[Kategorija:Telesa Glieseovega kataloga bližnjih zvezd|0244]]
[[Kategorija:Telesa v Katalogu Henry Draper|048915]]
[[Kategorija:Telesa v Katalogu Hipparcos|032349]]
[[Kategorija:Telesa v Katalogu svetlih zvezd|2491]]
[[Kategorija:Am zvezde]]