Ogled vira Sofja Vasiljevna Kovalevska

{{short description|ruska matematičarka (1850–1891)}}
{{infopolje Znanstvenik
| name              = Sofja Vasiljevna Kovalevska
| image             = Sofja_Wassiljewna_Kowalewskaja_1.jpg
| caption           = Kovalevska leta 1880
| birth_date        =
| birth_place       =
| death_date        =
| death_place       =
| residence         = {{ikonazastave|RUS}} [[Ruski imperij]] <br /> {{ikonazastave|SWE}} [[Švedska]]
| nationality       = {{ikonazastave|RUS}} [[Rusinje|ruska]]
| citizenship       = {{ikonazastave|RUS}} [[Ruski imperij]]
| fields            = [[matematika]], [[mehanika]]
| workplaces        = {{ubl|[[Univerza v Stockholmu]]|[[Ruska akademija znanosti]]}}
| alma_mater        = [[Univerza v Göttingenu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1874}}
| doctoral_advisor  = [[Karl Weierstrass]]
| doctoral_students = Emil Stenberg {{small|(1885)}}
| known_for         = {{ubl|[[izrek Cauchyja in Kovalevske]]|[[vrtavke Lagrangea, Eulerja in Kovalevske|vrtavka Kovalevske]]|[[izrek Kovalevske]]}}
| spouse            = [[Vladimir Onufrijevič Kovalevski|Vladimir Kovalevski]] (1842–1883); [[zakonska zveza|⚭]] 1868
| native_name       = {{nobold|Софья Ковалевская}}
| native_name_lang  = ru
| birth_name        = Sofja Vasiljevna Korvin-Krukovska
| thesis_year       = 1874
| awards            = {{ubl|[[Bordinova nagrada]] {{small|(1888)}}|[[slika:Palmes academiques Officier ribbon.svg|60px|link=red Akademskih palm|alt=oficirka reda Akademskih palm]]}}
| children          = Sofja Vladimirovna (1878–1952)
| other_names       = {{ubl|Sophie Kowalevski|Sophie Kowalevsky}}
| resting_place     = [[Norra begravningsplatsen]]
| signature         = Ковалевская Софья Васильевна подпись.svg
}}

'''Sofja Vasiljevna Kovalevska'''{{efn|V slovenskih virih velikokrat tudi poslovenjeno »[[Sofija (ime)|Sofija]]« in tudi ([[manjšalnica|manjšalna]] oblika) »[[Sonja]]« (»Soňa«) ter »Kovalevskaja« (»Kovalevskaia«, »Kovalevskaya«). [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/72060003 CONOR.SI-ID 72060003].}}{{efn|Brat Fjodor in v družini so jo ljubkovalno imenovali »Sofa«.{{r|korv_1891}}}} ({{jezik-ru|link=no|Со́фья Васи́льевна Ковале́вская}}), rojena '''[[Korvin-Krukovski|Korvin-Krukovska]]''' (Корвин-Круковская), [[Rusinje|ruska]] [[matematičarka]], [[pisateljica]] in borka za [[ženske pravice]], * [[15. januar]] (3. januar, [[ruski koledar]]) [[1850]], [[Moskva]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Rusija]]),  † [[10. februar]] [[1891]], [[Stockholm]], [[Švedska]].

Sofja Kovalevska je najbolj znana po svojih doprinosih k [[matematična analiza|analizi]], [[parcialna diferencialna enačba|parcialnim diferencialnim enačbam]] in [[mehanika|mehaniki]]. Znana je po svojih delih s področja [[eliptični integral|eliptičnih integralov]], [[Abelov integral|Abelovih integralov]] in uporabi [[matematika|matematike]] pri problemih iz [[astronomija|astronomije]] in [[nebesna mehanika|nebesne mehanike]].{{r|spl4}} Bila je pionirka za ženske v matematiki po svetu – prva ženska, ki je prejela [[doktorat]] (v sodobnem smislu) iz matematike, ena prvih doktoric znanosti sploh, prva ženska, izbrana za [[redna profesorica|redno profesorico]] v Severni Evropi in ena prvih žensk, ki je delala kot urednica [[znanstvena revija|znanstvene revije]].{{r|spl0}}{{r|venc_1991}} Po [[zgodovina znanosti|zgodovinarki znanosti]] [[Ann Hibner Koblitz]] je bila Kovalevska »največja znana [[znanstvenica]] pred dvajsetim stoletjem«.{{r|kobl_1993}}{{rp|255}}

[[zgodovina matematike|Zgodovinar matematike]] [[Roger Lee Cooke]] je zapisal:
{{quote|... bolj ko razmišljam o njenem življenju in razmišljam o razsežnosti njenih dosežkov, postavljenih proti teži ovir, ki jih je morala premagati, bolj jo občudujem. Zame je prevzela junaški status, ki ga je doseglo zelo malo drugih ljudi v zgodovini. Da bi se podala v akademsko sfero, v svet, ki ga skoraj nobena ženska še ni raziskala, in da je bila posledično predmet radovednega pregleda, medtem ko je dvomljiva družba gledala in napol pričakovala njen neuspeh, zahtevala izjemen pogum in odločnost. Da je dosegla, kot je dosegla, vsaj dva vrelika rezultata, ki sta trajna vrednost za akademski študij, je dokaz velikega talenta, razvitega z železno disciplino.|{{r|cook_2002}}{{rp|1}}}}

Bila je najslavnejša [[Karl Weierstrass|Weierstrassova]] učenka. Bila je tuja dopisna članica [[Sanktpeterburška akademija znanosti|Sanktpeterburške akademije znanosti]].{{efn|V Rusiji Kovalevska nikoli ni študirala ali delala. Zasebno je študirala pri znanem matematiku [[Karl Weierstrass|Karlu Weierstrassu]] in poučevala na [[Univerza v Stockholmu|Univerzi v Stockholmu]]. Za njeno članstvo v [[Sanktpeterburška akademija znanosti|Sanktpeterburški akademiji znanosti]] so spremenili pravila.}} Za delo ''Problem o vrtenju trdega telesa okrog nepremične točke'' (''Задача о вращении твёрдого тела вокруг неподвижной точки'') iz leta 1888 je prejela [[Bordinova nagrada|Bordinovo nagrado]] [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] leta 1888. Za drugo delo na isto temo je leta 1889 prejela nagrado [[Kraljeva švedska akademija znanosti|Kraljeve švedske akademije znanosti]].{{r|spl4}} Ukvarjala se je tudi s [[ruska književnost|književnostjo]]. Napisala je [[povest]] ''[[Nihilistka (Kovalevska)|Nihilistka]]'' (''Нигилистка'') (1884) in knjigo ''Spomini na otroštvo'' (''[[:ru:s:Воспоминания детства (Ковалевская)|Воспоминания детства]]'') (1889, prvič v ruščini – 1890).

Karen D. Rappaport je zapisala:
{{quote|[...] Nekako so njeni številni dosežki pozabljeni. V tistih nekaj primerov, ko se njeno delo ni izgubilo, so ga očrnile takšne študije, kot je
zgodovina matematike devetnajstega stoletja [[Felix Christian Klein|Felixa Kleina]]. Klein zavrača delo Kovalevske na naslednji način: »Njena dela so narejena v slogu Weierstrassa in tako človek ne ve, kako veliko njenih lastnih zamisli je v njih.«{{r|klei_1926}}{{rp|294}} V vseh njenih raziskavah in zaslugah najde nekaj narobe, pripisuje ji zasluge le z enim pozitivnim dosežkom – da je prek njunih korespondenc Weierstrassa izvlekla iz njegove lupine. Čas je, da ta zapis popravimo in pustimo, da dejstva govorijo sama zase.|{{r|rapp_1981}}{{rp|564}}}}

Njena starejša sestra je bila socialistka in feministka [[Anne Jaclard]] (Ana Vasiljevna Žaklar).

Obstaja več alternativnih [[prečrkovanje cirilice|prečrkovanj]] njenega imena.{{efn|V angleščini sta najpogostejši različici ''Sofya Kovalevskaya'' in ''Sofya Kovalavesky''.}} V svojih akademskih publikacijah je sama rabila različico '''Sophie Kowalevski''' (ali občasno '''Kowalevsky''' in '''Kowalewsky''').

== Življenje ==

===  Ozadje, mladost in zgodnje izobraževanje ===
[[slika:Запись о рождении из метрической книги.jpg|thumb|right|Zapis o rojstvu Kovalevske v [[cerkveni register|registru]] [[Cerkev ikone Matere božje »Znamenje« pred Petrovskimi vrati|Znamenjske cerkve]] pred Petrovskimi vrati v Moskvi, 1850]]
{| align=right width=30% style="clear:right;padding:30px; margin-left:30px; margin-top:30px; margin-bottom:30px; border: 1px solid black; font-size:10px;" |
|
{{familytree/start}}
{{familytree | | | UGV |y| UGM | | | UGV=[[Friedrich Theodor von Schubert|Friedrich Theodor Schubert]]|UGM=Luise Friederike von Cronhelm}}
{{familytree | | | | | |!| | | | | | }}
{{familytree | | | | | GRV |y| GRM |  GRV=[[Teodor Friedrich Schubert]]|GRM=Sophie Rall}}
{{familytree | | | | | | | |)|-|-|-|.| }}
{{familytree | | | VAT |y| MUT | | ALX | ALX=Aleksandra Šubert|MUT=Jelizaveta Šubert|VAT=[[Vasilij Vasiljevič Korvin-Krukovski (general)|Vasilij Korvin-Krukovski]]}}
{{familytree | | |,|-|-|+|-|-|-|-|.| }}
{{familytree | FJO | |F| ANN | |F| SOF | ANN=[[Anne Jaclard]]|FJO=Fjodor Korvin-Krukovski|SOF=<div style="font-size:14px">'''Sofja Kovalevska'''</div>}}
{{familytree | | | | |:| | | | |:| | }}
{{familytree | | VIC |J| WLA |y|J| | | |VIC=[[Victor Jaclard]]|WLA=[[Vladimir Onufrijevič Kovalevski|Vladimir Kovalevski]]}}
{{familytree | | | | | | | | |!| | }}
{{familytree | | | | | | | | FUF | FUF=Sofja Kovalevska}}
{{familytree/end}}
|-
| style="text-align:right" |
|}

Kovalevska se je rodila v Moskvi, na [[Hiša delavnice Alekseja Strelcova|mestnem posestvu delavnice Alekseja Strelcova]], kot druga od treh otrok, poleg starejše sestre Ane ([[Anjuta|Anjute]]) in mlajšega brata Fjodorja ([[Fedja|Fedje]]).{{r|kova_1978}} Njen oče generalporočnik [[Vasilij Vasiljevič Korvin-Krukovski (general)|Vasilij Korvin-Krukovski]]{{efn|V [[ruski pravopis|tedanjem zapisu]] Korvin-Krukovskoj.}} (1803–1875) je tedaj služil v [[Ruska cesarska vojska|Ruski cesarski vojski]] kot načelnik [[Kremeljski arzenal|moskovskega artilerijskega arzenala]] pred upokojitvijo v [[Polibino (Velikolukški rajon)|Polibinu]], na [[Dvorec Korvin-Krukovskih|družinskem posestvu]] v [[Nevelski ujezd|Nevelskem ujezdu]] [[Vitebska gubernija|Vitebske gubernije]] (sedaj vas Polibino v [[Velikolukški rajon|Velikoluškem rajonu]] [[Pskovaska oblast|Pskovske oblasti]]) leta 1858, ko je bilo Kovalevski osem let.{{r|stol_1891}} Bil je pripadnik manjšega plemstva, mešanega [[Belorusi|(belo)]]rusko-[[Poljaki|poljskega]] rodu (Poljak po očetovi strani), z možnimi delnimi predniki iz [[Hunyadi|madžarske kraljeve družine Korvin]] in je služil kot maršal plemstva za Vitebsko gubernijo. (Morda je bilo po očetovi strani tudi nekaj [[Romi|romskih]] prednikov.{{r|spl1}}) Med letoma 1855 in 1858 je služil v [[Kaluga|Kalugi]].{{r|kova_1978}}{{r|korv_1891}}

Njena mati Jelizaveta Fjodorovna [[Šubert]] ([[Schubert]]) je izhajala iz družine nemških emigrantov v Sankt Peterburg, ki so živeli na [[Otok Vasiljevski|Vasiljevskem otoku]]. Njen praded po materini strani je bil matematik, astronom, geograf in popularizator znanosti [[Friedrich Theodor von Schubert|Friedrich Theodor Schubert]] (Фёдор Иванович Шуберт) (1758−1825), ki je emigriral v Rusijo iz Nemčije okoli leta 1785 za časa vladanja [[Katarina Velika|Katarine II.]].{{r|venc_1991}} Postal je stalni član Sanktpeterburške akademije znanosti in predstojnik astronomskega observatorija. Njegov sin, ded Kovalevske po materini strani, je bil pehotni general in geodet [[Teodor Friedrich Schubert]] (Фёдор Фёдорович Шуберт) (1789−1865), ki je bil vodja vojaške topografske službe, častni član [[Ruska akademija znanosti|Ruske akademije znanosti]] in tudi direktor muzeja [[Kunstkamera]].
[[slika:Усадебный дом в Полибино. 02 (cropped).JPG|thumb|left|upright=1.4|[[Dvorec Korvin-Krukovskih]], fotografija iz leta 2014. Tu je muzejska hiša Sofje Kovalevske]]

V zgodnjem otroštvu je živela v različnih krajih v Rusiji, saj se je njen oče zaradi službe pogosto selil iz kraja v kraj.{{r|kova_1974}}{{rp|10}} Kot se je spominjala, je odraščala kot »divji« otrok – bila je sramežljiva tako do gostov kot do tujcev, občasno pa je doživljala občutek hrepenenja, »občutek bližajoče se teme«. Že v zgodnjem otroštvu je »razvila prepričanje«, da je v družini neljubljena – za razliko od starejše sestre Ane in mlajšega brata Fedje. Takšne misli so se v njej večinoma porajale kot posledica preslišanih pogovorov njene varuške z deklico Fjoklo, ki je bila otrokom dodeljena »za storitve«. Varuška je povedala, da se je Sofja rodila »ob napačnem času«: dobesedno na predvečer njenega rojstva je Sofjin oče izgubil toliko, da je bilo »treba zastaviti damske diamante.« Poleg tega sta starša upala, da se bo rodil fant, in po rojstvu deklice je bila »gospa tako razburjena, da je ni hotela niti pogledati.« Ista varuška treh otrok je Sofjo imela za »svojo hišno ljubljenko«, imela jo je rada bolj kot druge in dejala, da jo sama doji, ker »drugim ni bilo mar zanjo«. Kovalevska je zapisala, da se je ob varuški počutila najbolj srečno – kljub temu, da je pogosto pripovedovala zgodbe o črni smrti, volkodlaku in dvanajstglavi kači, ki je pri deklici povzročila grozo – »neodgovorno, dih jemajočo ...«{{r|kova_1974}}{{rp|12–15}} Kovalevska je na dednem družinskem posestvu v Polibinu{{efn|Tedaj so pisali tudi Palibino (Палибино).{{r|korv_1891}}}} preživela skoraj vsa svoja otroška leta.{{r|rumj_2015}}

Starša Kovalevske sta ji nudila dobro zgodnje izobraževanje. V različnih časih so bile njene guvernante materne govorke angleščine, francoščine in nemščine. Dolga leta jo je vzgajala angleška guvernanta Margarita Francevna Smit (Margaret Smith) (1826–1914), ki je bila po spominih Kovalevske po naravi »trda, energična in nepopustljiva« in je izkusila »potrebo po moralni lastnini«. Kovalevska je priznala, da je guvernanta ljubila svojo učenko na svoj način, vendar je bila ta ljubezen »težka, ljubosumna, zahtevna in brez vsakršne nežnosti«.{{r|kova_1974}}{{rp|35}} Po življenju pri Korvin-Krukovskih je odšla živet k družini Šubert v Sankt Peterburg.{{r|kova_1978}}

Kot se je spominjala Kovalevska v svojih ''[[:ru:s:Воспоминания детства (Ковалевская)|Spominih iz otroštva]]'', se je njeno zanimanje za matematiko pojavilo iz dveh razlogov: prvič, njen ljubljeni stric Peter Vasiljevič Korvin-Krukovski, starejši brat njenega očeta, s katerim se je rada »pogovarjala o najrazličnejših stvareh«, medtem ko se je stric, ki ji je bil zelo všeč, z njo pogovarjal kot z odraslo osebo – od njega je na primer prvič slišala za [[kvadratura kroga|kvadraturo kroga]] in [[asimptota|asimptoto]].

Ko je bila stara 11 let, jo je navdušil pogled na to, česar se bo naučila pozneje pri pouku [[infinitezimalni račun|računanja]]. Drugi razlog je imenovala »nenavadna okoliščina« – ob selitvi v Polibino za eno od otroških sob ni bilo dovolj tapet – in stena je bila oblepljena s stranmi iz tiskane izdaje predavanj o [[diferencialni račun|diferencialnem]] in [[integralni račun|integralnem računu]] [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski|Mihaila Ostrogradskega]], ki so ostale iz študentskih dni njenega očeta.{{r|spl2}} V tej obliki je soba ostala več let – in Kovalevska je, kot se je spominjala, cele ure preživela pred to »skrivnostno« steno, zaradi česar so se ji številne formule in besedne zveze tako vtisnile v spomin, da so se ji pozneje, ko je pri 15-ih letih začela preučevati diferencialni račun, nekateri matematični pojmi zdeli presenetljivo lahki, kot da bi jih »znala vnaprej«.{{r|kova_1974}}{{rp|42–43}}

Zasebno jo je poučeval elementarno matematiko Josif Ignatjevič Malevič (1813–1898), sin malega plemiča, ki je vse življenje delal kot domači učitelj in mentor, poučeval po obsežnem programu in otrokom dajal precej trdno znanje.{{r|kova_1974}}{{rp|511}} V Polibinu je živel devet let.{{r|kova_1978}} Decembra 1890 je v reviji ''[[Russkaja starina|Russkaja Starina]]'' objavil spomine o svoji učenki.{{r|male_1890}}

Fizik [[Nikolaj Nikanorovič Tirtov|Nikolaj Tirtov]] (1822–1888) je opazil njeno nenavadno sposobnost, ko ji je uspelo razumeti njegov osnovni učbenik fizike tako, da je sama odkrila približno konstrukcijo [[trigonometrična funkcija|trigonometričnih funkcij]], s katerimi se v študiju še ni srečala.{{r|korv_1891}} Tirtov je bil blizu družine Korvin-Krukovski na posestvu v Polibinu. Ko je bila Kovalevska stara približno štirinajst let, je njenemu očetu podaril svoj tedaj slavni učbenik ''Osnovni tečaj fizike'' (''Элементарный курс физики'') v dveh delih. Učbenik je deklici prišel v roke in začela ga je izučevati sama. V razdelku za [[optika|optiko]] se je srečala z neznanimi pojmi [[sinus]]a, [[kosinus]]a in [[tangenta|tangente]]. Začela je razmišljati o skrivnostnih formulah in razkrila njihov pomen. Tirtov je bil presenečen, ko se je prepričal, da je mlada Kovalevska poustvarila najpreprostejše izreke trigonometrije. Imenoval jo je »novi [[Blaise Pascal|Pascal]]«. Deklico je navdušeno pohvalil njenemu očetu in svetoval generalu, naj Sofji omogoči študij [[višja matematika|višje matematike]] in ji kot učitelja priporočil študenta [[Pomorski kadetski korpus|Morskega kadetskega korpusa]] v Sankt Peterburgu, mornariškega poročnika [[Aleksander Nikolajevič Strannoljubski|Aleksandra Strannoljubskega]] (1839–1903), pozneje znanega učitelja, ki je naredil veliko za razvoj javnega šolstva in visokega šolstva za ženske v Rusiji. Kovalevska je z njim študirala približno tri leta med svojimi potovanji v Sankt Peterburg. Ta epizoda iz biografije Kovalevske je splošno znana.{{r|spl3}}{{r|rapp_1981}} V istem obdobju je sin lokalnega duhovnika predstavil njeni sestri Ani progresivne ideje, na katere je vplivalo radikalno gibanje iz 1860-ih, in ji priskrbel izvode tedanjih radikalnih revij, ki so razpravljale o [[rusko nihilistično gibanje|ruskem nihilizmu]].{{r|kova_1978}}

Čeprav je bila beseda nihilist (нигилист) pogosto rabljena v negativnem pomenu, za mlade Ruse iz 1860-ih ([[šestdesetniki]] (шестидесятники)) ni imela takega pomena:
{{quote|Potem ko je slavni pisatelj [[Ivan Sergejevič Turgenjev|Ivan Turgenjev]] z besedo nihilist označil Bazarova, mladega junaka svojega romana ''[[Očetje in sinovi]]'' iz leta 1862, je določen segment »novih ljudi« prevzel tudi to ime, kljub negativnim konotacijam v večini krogov. .. Za nihiliste se je znanost zdela najučinkovitejše sredstvo za pomoč množici ljudi do boljšega življenja. Znanost je premaknila meje religije in vraževerja ter s teorijo evolucije »dokazala«, da so bile (mirne) družbene revolucije pot narave. Za zgodnje nihiliste je bila znanost tako rekoč sinonim za resnico, napredek in radikalizem – zato se na prizadevanje za znanstveno kariero nikakor ni gledalo kot na oviro za družbeni aktivizem. Pravzaprav je bil viden kot pozitivna spodbuda progresivnim silam, dejaven udarec proti zaostalosti.|[[Ann Hibner Koblitz]]{{r|kobl_2000}}{{rp|2–4}}}}

Leta 1867 je z družino odpotovala v Nemčijo in Švico.

Navkljub svoje očitne nadarjenosti za matematiko ni mogla zaključiti svojega izobraževanja v Rusiji. V tistem času ženske niso smele študirati na univerzah v Rusiji in v večini drugih držav. Da bi lahko študirala v tujini, je potrebovala napisano dovoljenje od očeta (ali moža). Oče ni hotel dati dovoljenja, ker ni želel nadalje izobraževati svoje hčerke. Zaradi tega je 27. (15.) septembra 1868 sklenila »navidezno poroko« z [[Vladimir Onufrijevič Kovalevski|Vladimirjem Kovalevskim]], mladim študentom paleontologije, knjižnim založnikom in radikalcem, ki je prvi prevedel in objavil dela [[Charles Darwin|Charlesa Darwina]] v Rusiji. Leta 1869 sta se iz Rusije preselila v Nemčijo, po kratkem postanku na Dunaju, da bi nadaljevala višji študij.{{r|cook_1984}} Kovalevski ni predvideval, da se bo sčasoma zaljubil v svojo izmišljeno ženo.

=== Poroka in študentska leta ===

Aprila 1869 po kratkem postanku na Dunaju, kjer je poslušala predavanja iz fizike na [[Univerza na Dunaju|univerzi]], sta se preselila v [[Heidelberg]]. Z velikimi prizadevanji ji je uspelo pridobiti dovoljenje za revizijo pouka z dovoljenjem profesorjev na [[Univerza v Heidelbergu|Univerzi v Heidelbergu]]. Tam je obiskovala tečaje fizike in matematike pri profesorjih, kot so [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|Hermann von Helmholtz]], [[Gustav Robert Kirchhoff|Gustav Kirchhoff]], [[Robert Wilhelm Bunsen|Robert Bunsen]] in [[Paul du Bois-Reymond]].{{r|kobl_1993}}{{rp|87–89}} Študirala je tudi pri [[Leo Königsberger|Leu Königsbergerju]] [[eliptična funkcija|eliptične funkcije]]. Vladimir je medtem šel naprej na [[Univerza v Jeni|Univerzo v Jeni]], da bi doktoriral iz paleontologije.

Oktobra 1869, kmalu po obiskovanju tečajev v Heidelbergu, je z Vladimirjem obiskala London, ki je preživel čas s svojima kolegoma [[Thomas Henry Huxley|Thomasom Huxleyjem]] in Charlesom Darwinom, njo pa so povabili na nedeljske salone [[George Eliot]].{{r|cook_1984}} Tam je pri devetnajstih spoznala [[Herbert Spencer|Herberta Spencerja]] in se na pobudo Eliotove udeležila razprave o »sposobnosti žensk za abstraktno misel«. Čeprav o podrobnostih njunega pogovora ni zapisa, je tedaj ravno končala s predavanjem v Heidelbergu o mehaniki in je morda le omenila [[Eulerjeve enačbe (dinamika togega telesa)|Eulerjeve enačbe]], ki veljajo za gibanje [[togo telo|togega telesa]] (glej naslednji razdelek). Eliotova je tedaj pisala roman ''[[Middlemarch]]'', v katerem se najde izjemen stavek: »Skratka, ženska je bila težava, ki, ker je bil um gospoda Brookea pred njim prazen, težko da bi bila manj zapletena kot vrtenje nepravilnega trdnega telesa.«{{r|elio_1872}} To je bilo veliko prej preden je Kovalevska dala svoj opazen prispevek »[[vrtavka Kovalevske|vrtavke Kovalevske]]« h kratkemu seznamu znanih primerov integrabilnega gibanja togega telesa (glej naslednji razdelek).

Oktobra 1870 je po Königsbergerjevem nasvetu Kovalevska odšla v Berlin, kjer je začela obiskovati zasebne lekcije pri [[Karl Weierstrass|Karlu Weierstrassu]]. Po pravilih univerze ženske niso smele poslušati predavanj. Univerza ji ni dovolila niti revizijskega študija. Toda Weierstrass, ki ga je zanimalo odkrivanje matematičnih talentov Kovalevske, je nadzoroval njen študij. Bil je zelo navdušen nad njenimi matematičnimi sposobnostmi in jo je v naslednjih treh letih učil isto snov, ki je obsegala njegova predavanja na univerzi.

Sočustvovala je z revolucionarnim bojem in idejami [[anarhizem|anarhizma]], zato je aprila 1871 skupaj z možem Vladimirjem na kratko odpotovala v oblegani Pariz, da bi pomagala v [[Pariška komuna|Pariški komuni]], kjer je spremljala poškodovane komunarde, njena sestra Anjuta pa je delovala v komuni.{{r|kobl_1993}}{{rp|104–106}} S padcem komune so Anjuto in njenega moža [[Victor Jacard|Victorja Jacarda]], ki je bil vodja kontingenta nacionalne garde Montmartre in ugleden [[blanquizem|blanquist]], aretirali. Čeprav je Anjuta uspela pobegniti v London, so Jacarda obsodili na usmrtitev. Vendar jima je s pomočjo Sofjinega in Anjutinega očeta generala Krukovskega, ki je nujno prišel v Pariz pomagat Anjuti in pisal [[Adolphe Thiers|Adolphu Thiersu]] s prošnjo za pomilostitev, uspelo rešiti Jaclarda.{{r|kobl_1993}}{{rp|107–108}}

Emancipirani prijatelji Kovalevske niso odobravali njene intimnosti z izmišljenim zakoncem. Bila sta prisiljena živeti v različnih stanovanjih in različnih mestih. Ta položaj je močno obremenjeval oba. Leta 1874 sta se iz neznanega razloga, morda zaradi smrti njenega očeta, odločila, da bosta več let preživela skupaj kot pravi zakonski par. Štiri leta pozneje se jima je 17. (5.) oktobra rodila hčerka edinka Sofja Vladimirovna Kovalevska.{{efn|V družini so Sofjo Vladimirovno Kovalevsko poimenovali z otroškim vzdevkom »Fufa«.}} 
Hči je leta 1901 vstopila na [[Ženski medicinski inštitut v Sankt Peterburgu]] – prvo medicinsko izobraževalno ustanovo, zasnovano posebej za ženske, kjer je diplomirala 5. marca 1907 in po ordinaturi v Sokolniški bolnišnici v Moskvi postala zdravnica.{{r|spl5}}{{r|rumj_1997}}

Kovalevska se je vrnila v Berlin in nadaljevala študij pri Weierstrassu še tri leta. Leta 1874 je na [[Univerza v Göttingenu|Univerzi v Göttingenu]] kot doktorsko disertacijo predstavila tri prispevke – ''O teoriji parcialnih diferencialnih enačb'' (''[http://www.tollmien.com/pdf/partielleDifferentialgleichungen.pdf Zur Theorie der partiellen Differentialgleichungen]''), ''O redukciji enega razreda Abelovih integralov 3. ranga na eliptične integrale'' in ''Dopolnitve in pripombe k Laplaceovi raziskavi o obliki [[Saturnovi obroči|Saturnovih obročev]]''.{{r|kova_1875}}{{r|kova_1884b}}{{r|kova_1885b}} Z Weierstrassovo podporo ji je to prineslo [[doktorat]] iz matematike z najvišjo odliko, potem ko je Weierstrassu uspelo, da jo je izvzel iz običajnih ustnih izpitov.{{r|cook_1984}}

Tako je postala prva ženska, ki je prejela doktorat (v sodobnem pomenu besede) iz matematike.{{efn|[[Maria Gaetana Agnesi]] tudi velja za prvo žensko s prejetim doktoratom na [[Univerza v Bologni|Univerzi v Bologni]].{{r|audi_2011}}}} Njen prispevek o parcialnih diferencialnih enačbah vsebuje tisto, kar je sedaj splošno znano kot [[izrek Cauchyja in Kovalevske]], ki dokazuje obstoj in analitičnost lokalnih rešitev takšnih enačb pod ustrezno določenimi začetnimi/mejnimi pogoji.

=== Zadnja leta v Nemčiji in na Švedskem ===
[[slika:Sofya Vasilyevna Kovalevskaya Bust.jpg|thumb|right|200px|Doprsni kip Kovalevske finskega kiparja [[Walter Runeberg|Walterja Runeberga]], 1895]]
[[slika:Sofia Kovalevskaya grave.jpg|thumb|right|200px|Grob Kovalevske na [[Norra begravningsplatsen|Norra begravningsplatsu]]]]

Leta 1874 sta se Kovalevska in njen mož Vladimir vrnila v Rusijo, vendar Vladimirju zaradi svojih radikalnih prepričanj ni uspelo zagotoviti profesorskega mesta. (Kovalevske zaradi njenega spola nikoli ne bi obravnavali za tak položaj.) V tem času sta poskusila različne sheme za preživljanje, vključno z razvojem nepremičnin in sodelovanjem z naftno družbo. Toda v poznih 1870-ih sta razvila finančne težave, ki so privedle do bankrota.{{r|koci_1985}}{{r|kobl_1993}}

Po skoraj dveh letih, posvečenih vzgoji svoje hčerke, je Kovalevska Fufo dala v varstvo sorodnikov in prijateljev, nadaljevala z delom v matematiki in zapustila Vladimirja, kar bi bilo zadnjič. V tem času je delovala s francoskimi matematiki [[Charles Hermite|Charlesom Hermiteom]], [[Émile Picard|Émilom Picardom]], [[Henri Poincaré|Henrijem Poincaréjem]] in [[Joseph Louis François Bertrand|Josephom Bertrandom]]. Bila je dejavna udeleženka matematičnega življenja v Parizu in Berlinu, ni pa imela nikakršnega uradnega položaja.{{r|venc_1991}}

Vladimir, ki je vedno trpel zaradi močnih nihanj razpoloženja, je postal bolj nestabilen. 27. aprila 1883 je z vdihavanjem [[kloroform]]a storil samomor, soočen s poslabšanjem nihanja razpoloženja in možnostjo, da ga bodo preganjali zaradi svoje vloge v borzni goljufiji.{{r|cook_1984}} Tragično novico je Kovalevska izvedela v Parizu, kjer je kot novoizvoljena članica [[Francosko matematično društvo|Francoskega matematičnega društva]] poročala o nekaterih svojih raziskavah. Žalostna zaradi smrti svojega moža se je krivila za to, kar se je zgodilo, in šele v začetku julija, ko se je nekako opomogla od šoka, našla moči, da je prišla v Berlin k Weierstrassu.

Tistega leta novembra si je Kovalevska s pomočjo matematika [[Gösta Mittag-Leffler|Göste Mittag-Lefflerja]], ki ga je poznala kot Weierstrassovega soštudenta, uspela zagotoviti mesto privatne docentke na [[Univerza v Stocholmu|Univerzi v Stockholmu]] na Švedskem.{{r|cook_1984}} Kovalevska je spoznala Mittag-Lefflerjevo sestro, igralko, romanopisko in dramaturgijo [[Anne Charlotte Leffler|Anne Edgren-Leffler]]. Vse do smrti Kovalevske sta bili tesni prijateljici.{{r|mcfa_1999}}

Leta 1884 so Kovalevsko imenovali na petletno mesto profesorice ekstraordinarijke ([[izredna profesorica|izredne profesorice]] v sodobni terminologiji) in postala je urednica skandinavske znanstvene revije ''[[Acta Mathematica]]''. Leta 1888 je prejela Bordinovo nagrado Francoske akademije znanosti za svoje delo ''Razprava o posameznem primeru problema vrtenja togega telesa okrog nepomične točke, kjer se integracija izvaja z uporabo ultraeliptičnih funkcij po času.'' (''Mémoire sur un cas particulier du problème de la rotation d'un corps pesant autour d'un point fixe, où l'integration s'effectue à l' aide des fonctions ultraelliptiques du temps'').{{r|cook_1984}}{{r|kova_1894}}{{efn|Pred njo je nagrado od [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] prejela [[Sophie Germain]] leta 1816.{{r|audi_2011}}}} Njena predložitev je vsebovala slavno odkritje tega, kar je zdaj znano kot vrtavka Kovalevske, za katerega se je pozneje izkazalo, da je edini drug primer gibanja togega telesa, ki je »popolnoma [[integrabilni sistem|integrabilen]]«, razen [[vrtavka|vrtavk]] [[Leonhard Euler|Eulerja]], [[Joseph-Louis de Lagrange|Lagrangea]], [[Dimitrij Nikanorovič Gorjačev|Gorjačeva]] in [[Sergej Aleksejevič Čapligin|Čapligina]].{{r|cook_1984}}{{rp|159}}

Junija 1889 so Kovalevsko imenovali za dosmrtno profesorico ordinarijko (redno profesorico) na katedri za analizo na Univerzi v Stockholmu. Tako je bila prva ženska v Evropi v sodobnem času, ki je imela tak položaj.{{efn|Podoben položaj sta pred njo imeli fizičarka [[Laura Bassi]] in Agnesijeva na Univerzi v Bologni.}}{{r|kobl_1993}}{{rp|218}} Po dolgem lobiranju v njenem imenu (in spremembi pravil Akademije) so jo 29. decembra 1889 na pobudo [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Pafnutija Čebišova]] imenovali za dopisno članico Sanktpeterburške akademije znanosti, profesorskega mesta v Rusiji pa ji niso nikoli ponudili.{{r|stol_1891}}

Od jeseni 1884 do jeseni 1890 je Kovalevska predavala na univerzi naslednje predmete: Teorija parcialnih diferencialnih enačb, Teorija algebrskih funkcij po Weierstrassu, Elementarna algebra, Teorija Abelovih funkcij po Weierstrassu, Teorija potencialnih funkcij, Teorija gibanja togega telesa, O krivuljah, določenih z diferencialnimi enačbami, po Poincareju, Teorija funkcij theta po Weierstrassu, Aplikacije teorije eliptičnih funkcij, Teorija eliptičnih funkcij po Weierstrassu, Teorija parcialnih diferencialnih enačb, Uporaba analize v teoriji celih števil.{{r|kova_1948}}{{rp|312}}

Kmalu je obvladala švedski jezik in v tem jeziku objavila svoja matematična in literarna dela (roman ''Družina Voroncovih'').

Kovalevska, ki se je vključila v progresivne politične in feministične tokove ruskega nihilizma poznega 19. stoletja, je napisala tudi več nematematičnih del, vključno s spomini ''Spomini na otroštvo'', dve drami (v sodelovanju z vojvodinjo Anne Edgren-Leffler) in delno avtobiografsko povest ''[[Nihilistka (Kovalevska)|Nihilistka]]'' (1890).

Leta 1889 se je Kovalevska zaljubila v [[Maksim Maksimovič Kovalevski|Maksima Kovalevskega]], daljnega sorodnika njenega pokojnega moža, vendar je vztrajala, da se ne poroči z njim, ker se ne bi mogla ustaliti in živeti z njim.{{r|brun_1999}}{{rp|251}}{{r|cook_2002}}{{rp|18}} Maksim Kovalevski je Rusijo zapustil zaradi preganjanja vlade.{{r|voro_1959}}{{rp|266}} Kovalevska ga je povabila k sebi v Stockholm in mu zagotovila dohodek s predavanji na lokalni univerzi.{{r|spl6}}

Kovalevska je umrla zaradi [[epidemija gripe 1889–1890|epidemije gripe]], ki jo je zapletla [[virusna pljučnica]] leta 1891 pri enainštiridesetih letih, potem ko se je z Maksimom 23. januarja vrnila s počitnic v [[Nica|Nici]].{{r|kobl_1993}}{{rp|231}} Pokopana je v [[Občina Solna|Solni]] na Švedskem, na pokopališču [[Norra begravningsplatsen]].

Matematični rezultati Kovalevske, kot je izrek Cauchyja in Kovalevske, in njena pionirska vloga matematičarke na področju, kjer prevladujejo skoraj izključno moški, so vodili do nastanka več knjig, vključno z biografijo [[Ann Hibner Koblitz]], biografijo v ruščini [[Pelageja Jakovljevna Kočina|Pelageje Kočine]] (v angleščino prevedel Michael Burov z naslovom ''Love and Mathematics: Sofya Kovalevskaya'', Mir Publishers, 1985) in knjigo o njeni matematiki [[Roger Lee Cooke|Rogerja Cookea]].{{r|kobl_1993}}{{r|koci_1981}}{{r|koci_1985}}{{r|cook_1984}}

== Znanstveno delo ==

Kovalevska je objavila deset člankov iz matematike in fizike, od katerih sta bila dva po vsebini enaka, razlikovala sta se le v jeziku.{{r|kova_1884a}}{{r|kova_1884c}} Šele v sovjetskem obdobju so prevedli vse njene znanstvene članke v ruščino in jih leta 1948 zbrali v knjigo.{{r|kova_1948}}

=== Teorija parcialnih diferencialnih enačb ===

Od treh člankov, ki jih je za disertacijo doktorice filozofije predložila Univerzi v Göttingenu, je bil najpomembnejši o teoriji parcialnih diferencialnih enačb iz leta 1875, in velja sedaj za prvi pomembnejši rezultat v splošni teoriji parcialnih diferencialnih enačb.{{r|kova_1875}} S tega področja je leta 1842 [[Augustin Louis Cauchy|Augustin Cauchy]] objavil štiri članke o integriranju [[diferencialna enačba|diferencialnih enačb]] z začetnimi pogoji.{{r|cauc_1842}} Dokazal je obstoj [[analitična funkcija|analitičnih]] rešitev [[Cauchyjev problem|problema]] za [[navadna diferencialna enačba|navadne diferencialne enačbe]] in določen razred linearnih parcialnih diferencialnih enačb. Pokazal je tudi kako se lahko [[nelinearni sistem]] reducira na ta primer.

Kovalevska je [[matematični dokaz|dokazala]] [[eksistenčni izrek]] za analitično ([[holomorfna funkcija|holomorfno]]) rešitev navadne diferencialne enačbe, ki izpolnjuje dane začetne pogoje, najprej za [[kvazilinearni sistem]] parcialnih diferencialnih enačb, nato pa za splošni nelinearni sistem poljubnega reda v normalni formi, z redukcijo na kvazilinearni sistem. Pri tem je uporabila metodo [[majoranta|majorant]], kjer se funkcija <math> f(x, y) \!\, </math> v diferencialni enačbi:

: <math> \frac{\mathrm{d} y}{\mathrm{d} x } = f(x, y) \!\, </math>

z začetnim pogojem:

: <math> y = y_{0} \qquad \text{ in } \qquad x = x_{0} \!\, </math>,

nadomesti z majoranto <math> F(x, y) \!\, </math> – z enostavno analitično funkcijo, katere razvoj v [[potenčna vrsta|potenčno vrsto]] z nenegativnimi koeficienti in večjimi ali enakimi [[absolutna vrednost|absolutni vrednosti]] koeficientom odgovarjajoče funkcije. Nato se enačba z majoranto:

: <math> \frac{\mathrm{d} y}{\mathrm{d} x } = F(x, y) \qquad y(0) = a \qquad (a = y_{0}) \!\, </math>

integrira eksplicitno in odgovarjajoča rešitev je majoranta za rešitev Cauchyjevega problema (z <math> x_{0} = 0 \!\, </math>). Metodo [[majorizacija|majorizacije]] vrst (po Cauchyju imenovano »račun limit«) je uvedel Cauchy leta 1839 za rigorozni dokaz izreka o implicitnih funkcijah za holomorfne funkcije. Kovalevska je uporabila majoranto iz Weierstrassovih predavanj oblike:

: <math> \frac{\mathrm{d} y}{\mathrm{d} x } = \frac{M}{1 - \frac{ \displaystyle{ x + y}} {\displaystyle{a}}} , \!\, </math>

kjer sta <math> M \!\, </math> in <math> a \!\, </math> konstanti. Pri tem kakor Weierstrass ni poznala predhodnega Cauchyjevega dela.{{r|koci_1978}}

Zgleda sta [[enorazsežni prostor|enorazsežna]] [[difuzijska enačba]] ali [[toplotna enačba]] (homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti [[parabolična parcialna diferencialna enačba|paraboličnega]] tipa) za holomorfno funkcijo <math> u(x, t) \!\, </math> dveh [[kompleksno število|kompleksnih]] spremenljivk <math> x \!\, </math> in <math> t \!\, </math>:

: <math> \frac{\partial u}{\partial t} - k \frac{\partial^{2} u}{\partial x^{2}} = 0 \!\, , </math>

pri <math> k = 1 \!\, </math> in z začetnim pogojem:

: <math> u(x, t) = u_{0} (x) = \frac{1}{1 + x^{2}}, \qquad \text{ za } t = 0 \!\, , </math>

ki ima edinstveno formalno rešitev s potenčno vrsto (razvito okrog točke <math> (0, 0) \!\, </math>). Vendar pa ta formalna potenčna vrsta ne konvergira za nobene neničelne vrednosti <math> t \!\, </math>, zato v okolici izvora ni analitičnih rešitev.

[[Hans Lewy]] je leta 1956 pokazal, da izrek Cauchyja in Kovalevske ne velja bolj splošno za vse [[gladka funkcija|gladke funkcije]] ([[Lewyjev primer]]).{{r|lewy_1957}} Pokazal je, da linearna enačba:

: <math> \frac{\partial u}{\partial x} + i \frac{\partial u}{\partial y} - 2i \left( x + i y \right) \frac{\partial u}{\partial t} = f(x, y, t) \!\, </math>

v splošnem nima rešitev za »skoraj« neskončnokrat odvedljive funkcije <math> f (x, y, t) \!\, </math>. Če so <math> f \!\, </math> analitične, izrek Cauchyja in Kovalevske zagotavlja, da rešitev obstaja. [[Sigeru Mizohata]] je leta 1962 našel, da celo preprostejša enačba:

: <math> \frac{\partial u}{\partial x}+ix\frac{\partial u}{\partial y} = f(x,y) \!\, , </math>

odvisna od dveh realnih spremenljivk <math> x \!\, </math> in <math> y \!\, </math>, včasih nima rešitev.{{r|mizo_1962}} To je skoraj najpreprostejši možni parcialni [[diferencialni operator]] z nekonstantnimi koeficienti.{{r|rosa_2001}}

=== Dinamika togega telesa ===

Drug zelo znani problem, ki je proslavil Kovalevsko, je problem [[gibanje|gibanja]] [[masa|masnega]] [[togo telo|togega telesa]] blizu nepremične točke v [[dinamika togega telesa|dinamiki togega telesa]]. Zgledi takšnega gibanja so gibanje [[nihalo|nihala]] in, pod določenimi pogoji, gibanje [[vrtavka|vrtavke]] in [[giroskop]]a. V [[klasična mehanika|klasični mehaniki]] [[precesija]] togega telesa, kot je na primer vrtavka, pod vplivom [[gravitacija|gravitacije]] v splošnem ni [[integrabilni sistem|integrabilni problem]]. [[enačba gibanja|Enačbe gibanja]] takšnih teles imajo v splošnem tri [[prostostna stopnja (mehanika)|prostostne stopnje]], [[usmerjenost]], ki jo določajo trije [[Eulerjevi koti]]. Do časa Kovalevske sta bila znana dva integrabilna primera takšnega gibanja.

Sedaj obstajajo štirje znani primeri, ki so integrabilni – Eulerjev, Lagrangeev, Kovalevske, ter Gorjačeva in Čapligina. Poleg [[energija|energije]], vsaka od teh vrtavk vsebuje dodatne [[konstanta gibanja|konstante gibanja]], ki vodijo do integrabilnosti. Eulerjeva vrtavka opisuje prosto vrtavko brez posebne [[simetrija|simetrije]], ki se giblje brez vpliva [[zunanja sila|zunanjih sil]] (in [[navor]]ov), kjer je nepomična točka [[težišče]] vrtavke. Pri tem se [[izrek o vrtilni količini|ohranjata vrtilna količina]] in [[izrek o ohranitvi energije|energija]]. [[Leonhard Euler]] je dokazal primer, ga opisal in delno objavil leta 1750 in 1758, v celoti pa je bil objavljen leta 1765.{{r|eule_1765}}

Lagrangeeva vrtavka je simetrična vrtavka, kjer sta dva masna vztrajnostna momenta enaka, težišče vrtavke pa leži na [[os simetrije|simetrijski osi]] vrtavke. Teorijo takšne vrste vrtavke je razvil [[Joseph-Louis de Lagrange|Joseph-Louis Lagrange]] med pripravo na drugo izdajo svoje ''Analitične mehanike'', objavljene prvič leta 1788. Po njegovi smrti so to teorijo vključili njegovi kolegi v drugo knjigo druge izdaje ''Analitične mehanike''.{{r|lagr_1815}} Kovalevska je našla tretji popolnoma integrabilni primer takšnega telesa, kjer se integracija izvede s pomočjo [[hipereliptična funkcija|hipereliptičnih funkcij]] po času. O gibanju togega telesa okrog nepomične točke je napisala tri članke.{{r|kova_1889}}{{r|kova_1890a}}{{r|kova_1890b}}

Vrtavka Kovalevske je posebna simetrična vrtavka z edinim razmerjem glavnih masnih vztrajnostnih momentov, za katere velja zveza:

: <math> J_{1} = J_{2} = 2J_{3} \!\, , </math>

to je, dva glavna masna vztrajnostna momenta sta enaka, tretji pa je manjši za polovico, težišče vrtavke leži na ravnini, pravokotni na simetrijsko os (vzporedni na ravnino dveh enakih točk). [[Dimitrij Nikanorovič Gorjačev|Dimitrij Gorjačev]] je leta 1900 podal primer [[neholonomni sistem|neholonomne]] vrtavke za katero je integracijo s pomočjo [[hipereliptični integral|hipereliptičnih integralov]] našel leta 1901 [[Sergej Aleksejevič Čapligin|Sergej Čapligin]], kjer velja podobna zveza razmerij glavnih masnih vztrajnostnih momentov:{{r|gorj_1900}}{{r|capl_1901}}

: <math> J_{1} = J_{2} = 4J_{3} \!\, . </math>

Njeno težišče leži na [[ekvatorialna ravnina|ekvatorialni ravnini]] skozi nepomično točko. Glavna [[vrtilna količina]] je pravokotna na smer gravitacije. Dokazano je, da ne obstaja nobena druga holonomna integrabilna vrtavka.

=== Matematika ===

Rešila je problem o redukciji določenega razreda [[ultraeliptični integral|ultraeliptičnih]] ([[Abelov integral|Abelovih]]) integralov tretjega ranga na [[eliptični integral|eliptične integrale]].{{r|kova_1884b}}

Delovala je tudi na področju [[teorija potenciala|teorije potenciala]], [[matematična fizika|matematične fizike]], [[nebesna mehanika|nebesne mehanike]].

=== Nebesna mehanika ===

Raziskala je [[Pierre-Simon Laplace|Laplaceov]] problem o ravnotežju [[Saturnovi obroči|Saturnovih obročev]] in z razvojem v potenčno vrsto dobila približek 2. reda.{{r|kova_1885b}} Njeno metodo uporabe hipereliptičnih funkcij za določitev [[potencial]]a [[vrtenje|vrtečega]] se [[telo (fizika)|telesa]] so raziskali in visoko ocenili kasneje Henri Poincaré, [[François Félix Tisserand|Félix Tisserand]], [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov|Aleksander Ljapunov]], [[Paul Émile Appell|Paul Apell]] in [[Horace Lamb]].

=== Optika ===

V [[optika|optiki]] je raziskovala [[dvojni lom]].{{r|kova_1885a}}

O njenem življenju in matematičnih delih so ob njeni smrti napisali [[referat]]e [[Aleksander Grigorjevič Stoletov|Aleksander Stoletov]], [[Nikolaj Jegorovič Žukovski|Nikolaj Žukovski]] in [[Pavel Aleksejevič Nekrasov|Pavel Nekrasov]], objavljene v reviji ''[[Matematičeskij sbornik]]'' in predstavljene na zasedanju [[Moskovsko matematično društvo|Moskovskega matematičnega društva]] 19. februarja 1891.{{r|stol_1891}}

== Literarno delo ==
[[slika:Stamp of USSR 1635g.jpg|thumb|left|140px|[[Poštne znamke Sovjetske zveze|Poštna znamka Sovjetske zveze]], 1951, 40 [[kopejka|kopejk]].]]

Kovalevska je imela goreč odnos do vsega, kar jo je obdajalo, in s prefinjenim opazovanjem in premišljenostjo je imela veliko sposobnost umetniške reprodukcije tega, kar je videla in čutila. Napisala je vrsto literarnih del, med njimi več večjih.

V ruščini so se iz njenih literarnih del pojavili: ''Spomini na Georgea Elliota'' (''Воспоминания о Джордже Эллиоте'') (''[[Russkaja misl (revija)|Russkaja Mislь]]'', 1886, št. 6); družinska kronika ''Spomini na otroštvo'' (''[https://ru.wikisource.org/wiki/Воспоминания_детства_(Ковалевская) Воспоминания детства]'' (''[[Vestnik Evropi (1866–1918)|Vѣstnikъ Evropy]]'', 1890, št. 7 in 8);{{r|kova_1974}} ''Tri dni na kmečki univerzi na Švedskem'' (''Три дня в крестьянском университете в Швеции'') (''Severnyj Vestnik'', 1890, št. 12); posmrtna pesem (''Vѣstnikъ Evropy'', 1892, št. 2); skupaj z drugimi (iz [[švedščina|švedščine]] prevedena zgodba ''Vae victis'', odlomek iz romana ''Na Rivieri'') so se ta dela pojavila kot ločena zbirka pod naslovom ''Literarni spisi S. V. K.'' (''Литературные сочинения С. В. К'') (Sankt Peterburg, 1893).

V švedščini so nastali spomini o [[januarska vstaja|poljski vstaji]] leta 1863 in roman ''Družina Voroncovih'', katerega zaplet se nanaša na obdobje nemirov med rusko mladino v poznih 1860-ih.

Leta 1884 je napisala povest ''[[Nihilistka]]'', prvič objavljeno po njeni smrti v tujini leta 1892, najprej v švedščini, nato pa v ruščini. Zgodba prikazuje pot ruskega dekleta do [[nihilizem|nihilizma]] in prenaša vzdušje revolucionarnega [[narodništvo|narodniškega gibanja]] iz 1870-ih. Po zapletu se mlado in lepo dekle Vera, ki se je odločila posvetiti svoje življenje progresivnim idejam, poroči s prej neznanim obsojenim nihilistom in gre za njim na težko delo samo zato, da bi olajšala njegovo stisko. Zavrača vse blagoslove zaradi služenja »vzroku« in v tem vidi veliko srečo.

Za karakterizacijo osebnosti Kovalevske je še posebej zanimiv ''Kampen för Lyckan, tvänne paralleldramer of К. L'' (Stockholm, 1887), prevod v ruščino [[Marija Viktorovna Lučicka|Marije Lučicke]], pod naslovom: ''Boj za srečo. Dve vzporedni drami. Delo S. K. in A. K. Leffler'' (''Борьба за счастье. Две параллельные драмы. Сочинение С. К. и А. К. Леффлёр'') ([[Kijev]], 1892). V tej dvojni drami, ki jo je napisala Kovalevska v sodelovanju s švedsko pisateljico Anne Edgren-Leffler, a povsem po Kovalevski je želela prikazati usodo in razvoj istih ljudi z dveh nasprotnih zornih kotov, »kako je bilo« in »kako bi lahko bilo«. Kovalevska je postavila znanstveno zamisel v osnovo tega dela. Prepričana je bila, da so vsa dejanja in dejanja ljudi vnaprej določena, hkrati pa je spoznala, da se lahko zgodijo takšni trenutki v življenju, ko se pokažejo različne priložnosti za določena dejanja, potem pa se življenje razvija v skladu s tem, kako bo nekdo izbral.
[[slika:RR5110-0034R 150-летие со дня рождения С.В. Ковалевской.gif|thumb|right|200px|[[Priložnostni kovanec]] [[Banka Rusije|Banke Rusije]], posvečen 150. obletnici rojstva S. V. Kovalevske. 2 [[rubelj|rublja]], srebro, 2000]]

Kovalevska je svojo domnevo utemeljila na Poincaréjevem delu o diferencialnih enačbah – integrali diferencialnih enačb, ki jih obravnava Poincaré, so z geometrijskega vidika neprekinjene ukrivljene črte, ki se razvejajo le na določenih izoliranih točkah. Teorija kaže, da fenomen teče vzdolž krivulje do mesta razvejitve ([[teorija bifurkacij|bifurkacije]]), vendar tukaj vse postane negotovo in nemogoče je vnaprej predvideti, v katero od vej se bo pojav nadaljeval. (glej tudi [[teorija katastrof]]). Po Lefflerjevi (njeni spomini o Kovalevski ''En biografi öfver Sonja Kovalevski'', po rokopisu prevod v ruščino Marije Lučicke in objavljeno pod naslovom ''Iz mojega skupnega življenja s Kovalevsko v Stockholmu'' (''Изъ моей совмѣстной жизни съ Ковалевской въ Стокгольмѣ'') v delu ''Киевский сборник в помощь пострадавшим от неурожая'', Kijev, 1892) je v glavni ženski figuri te dvojne drame Alisi, Kovalevska upodobila sebe in veliko stavkov, ki jih je izrekla Alise, je bilo v celoti vzeto iz ust same Kovalevske. Drama dokazuje vsemogočno moč ljubezni, ki zahteva, da se zaljubljenca popolnoma prepustita drug drugemu, po drugi strani pa je vse v življenju tisto, kar mu daje le sijaj in energijo.

== Priznanja ==

=== Poimenovanja ===
[[slika:Kovalevskaya crater 5024 h2.jpg|thumb|right|200px|[[Luna|Lunin]] [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] [[Kovalevska (krater)|Kovalevska]], slika [[Lunar Orbiter 5]], 1967]]

Dan matematike v srednji šoli Sonje Kovalevske je program za dodeljevanje donacij [[Združenje za ženske v matematiki|Združenja za ženske v matematiki]] (AWM), ki financira delavnice po ZDA za spodbujanje deklet k raziskovanju matematike. Čeprav AWM trenutno nima nepovratnih sredstev za podporo tega programa, številne univerze nadaljujejo program z lastnim financiranjem.{{r|spl9}}

Predavanje Sonje Kovalevske vsako leto sponzorirata AWM in [[Društvo za industrijsko in uporabno matematiko]] (SIAM), namenjeno pa je izpostavitvi pomembnih prispevkov žensk na področju uporabne ali računalniške matematike.

V njeno čast so poimenovali [[Sklad Kovalevske]], ustanovljen leta 1985 z namenom podpore ženskam v znanosti v državah v razvoju.

Po njej se imenuje [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] na [[Luna|Luni]] [[Kovalevska (krater)|Kovalevska]] (latinsko ''Kovalevskaya''). Ime je leta 1970 odobrila [[Mednarodna astronomska zveza]]. Po njej se imenuje [[asteroid]] zunanjega dela [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[1859 Kovalevska]], ki ga je 4. septembra 1972 odkrila [[Ljudmila Vasiljevna Žuravljova|Ljudmila Žuravljova]] na [[Astrofizikalni observatorij Krim|Krimskem astrofizikalnem observatoriju]].{{r|spl7}}

[[Ruska akademija znanosti]] od leta 1992 podeljuje [[nagrada Kovalevske|nagrado Kovalevske]]. Podeljuje jo njen [[Oddelek matematičnih znanosti RAN|Oddelek matematičnih znanosti]] za pomembne dosežke na področju matematike.

Nemška [[Fundacija Alexandra von Humboldta]] obetavnim mladim raziskovalcem od leta 2002 vsaki dve leti podeljuje [[nagrada Sofje Kovalevske|nagrado Sofje Kovalevske]].

[[Gimnazija Sofje Vasiljevne Kovalevske (Velikije Luki)|Gimnazija S. V. Kovalevske]] v [[Velikije Luki|Velikih Lukih]], Pskovska oblast je izobraževalna ustanova, ustanovljena leta 1958. Častni naziv po Kovalevski nosi od leta 2000.

Progimnazija in gimnazija Sofje Kovalevske v [[Vilna|Vilni]] ({{jezik-lt|Vilniaus Sofijos Kovalevskajos progimnazija / gimnazija}}) je 49. srednja šola v mestu in so jo odprli 1. septembra 1980. Leta 1998 so šolo poimenovali po Kovalevski.

[[Šola Sofje Kovalevske]] (švedsko ''Sonja Kovalevsky-skolan'') je nekdanje ime srednje šole (gimnazije) »Metapontum« (švedsko ''grundskolan Metapontum'') v Stockholmu, Švedska, ustanovljene leta 1996.

Ulice v mnogih mestih v Rusiji, Ukrajini, Kazahstanu in na Švedskem nosijo ime Sofije Kovalevske. Glej [[Ulica Kovalevske]].

Letalo [[Airbus A320]] ruske letalske družbe [[Aeroflot]] nosi ime Sofja Kovalevska.{{r|spl8}}

Edini muzej v spomin na Sofjo Kovalevsko v Rusiji se nahaja v glavni stavbi [[Dvorec Korvin-Krukovskih|posestva Korvin-Krukovskih]] v vasi [[Polibino (Velikolukški rajon)|Polibino]] v [[Pskovska oblast|Pskovski oblasti]].{{r|rumj_2015}}

== V filmu in medijih ==

O Kovalevski so posneli več filmskih in televizijskih biografij.

* 1956 – ''[[Sofja Kovalevska (film, 1956)|Sofja Kovalevska]]'', režija [[Josif Solomonovič Šapiro (režiser)|Josif Šapiro]], v vlogi Sofje Kovalevske [[Jelena Vladimirovna Junger|Jelena Junger]], [[Lev Kolesov]] in [[Tatjana Sezenjevska]].{{r|spl10}}
* 1983 – ''[[Hrib na temni strani Lune]]'' (''Berget på månens baksida''), režija [[Lennart Hjulström]], v vlogi Sofje Kovalevske [[Gunilla Nyroos]] in [[Bibi Andersson]] kot Anne Charlotte Edgren-Leffler, vojvodinja Cajanella in sestra Göste Mittag-Lefflerja.{{r|spl11}}
* 1985 – ''[[Sofja Kovalevska (film, 1985)|Sofja Kovalevska]]'', režija [[Ajan Gasanova Šahmalijeva|Ajan Šahmalijeva]], v vlogi Sofje Kovalevske [[Jelena Vsevolodovna Safonova|Jelena Safonova]].{{r|spl12}}
* 2011 – ''[[Dostojevski (televizijska serija)|Dostojevski]]'', ruski televizijski film v 7-ih delih, režija [[Vladimir Ivanovič Hotinenko|Vladimir Hotinenko]], v vlogi Sofje Korvin-Krukovske (Kovalevske) [[Jelizaveta Nikolajevna Arzamasova|Jelizaveta Arzamasova]].{{r|spl13}}
* ''[https://www.youtube.com/watch?v=SYfUlrqS1L0 Больше чем любовь]'' na [[YouTube]] {{in lang|ru}}
* ''[https://www.youtube.com/watch?v=IZUAk_y5w9Y Гении и злодеи]'' na YouTube {{in lang|ru}}

== V literaturi in fikciji ==

* 1962 – ''Сестры: [Повесть о С. В. Ковалевской и А. В. Жаклар]: [Для старш. возраста]'', Ž. I. Janovska / [Il.: L. Rubinštejn], Leningrad: Detgiz [Leningr. otd-nie], 215 str.
* 1983 – ''Little Sparrow: A Portrait of Sophia Kovalevsky'', Don H. Kennedy, Ohio University Press, Athens, Ohio
* 2002 – ''Beyond the Limit: The Dream of Sofya Kovalevskaya'', biografski roman matematičarke in vzgojiteljice Joan Spicci Saberhagen, založnik ''[[Tom Doherty]] Associates, LLC'', zgodovinsko točen prikaz njenih zgodnjih zakonskih let in iskanja izobrazbe. Delno temelji na 88 pismih Kovalevske, ki jih je avtorica prevedla iz ruščine v angleščino.
* 2006 – ''[[Against the Day]]'', roman [[Thomas Pynchon|Thomasa Pynchona]]. Pred izidom se je špekuliralo, da bo temeljil na življenju Kovalevske, vendar se v končanem romanu pojavlja kot manjši lik.
* 2009 – ''Too Much Happiness'', kratka zgodba [[Alice Munro]], objavljena v avgustovski številki revije ''[[Harper's Magazine]]''. Kovalevska je glavni lik. Kasneje je bila objavljena v [[Too Much Happiness|istoimenski zbirki]].

== Bibliografija ==

{{Library resources box|by=yes|onlinebooks=yes|viaf=34495126}}
* {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Zur Theorie der partiellen Differentialgleichung|journal= Journal für die reine und angewandte Mathematik|date= 1875|volume= 80|pages= 1–32|url= http://gdz.sub.uni-goettingen.de/dms/load/img/?PPN=PPN243919689_0080|trans-title= O teoriji parcialnih diferencialnih enačb}} [»Sophie von Kowalevsky«.]
* {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Sur la propagation de la lumière dans un milieu cristallisé|journal= Comptes rendus des séances de l’Académie des sciences|date= 1884a|volume= 98|issue= 6|pages= 356–357|jfm= 16.0892.03|trans-title= O širjenju svetlobe v kristaliziranem mediju}} [»Sophie Kowalevski«]
* {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Über die Reduction einer bestimmten Klasse Abel'scher Integrale 3ten Ranges auf elliptische Integrale|journal= Acta Mathematica|date= 1884b|volume= 4|issue= 1|pages= 393–414|doi= 10.1007/BF02418424|doi-access= free|mr= 1554643|url= https://projecteuclid.org/download/pdf_1/euclid.acta/1485803339|trans-title= O redukciji določenega razreda Abelovih integralov 3. ranga na eliptične integrale}} [»Sophie Kowalevski«]
* {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Om ljusets fortplanting uti ett kristalliniskt medium|journal= Öfversigt of Kongl. Vetenskaps-Akademiens Förhandlingar|date= 1884c|volume= 41|issue= 2|pages= 119–121|jfm= 16.0893.01|trans-title= O širjenju svetlobe v kristaliziranem mediju}} [»Sonja Kovalevsky«]
* {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Über die Brechung des Lichtes In Cristallinischen Mitteln|journal= Acta Mathematica|date= 1885a|volume= 6|issue= 1|pages= 249–304|doi= 10.1007/BF02400418|doi-access=free|trans-title= O lomu svetlobe v kristaliziranih sredstvih}} [»Sophie Kowalevski«]
* {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Zusätze und Bemerkungen zu Laplace’s Untersuchung über die Gestalt der Saturnsringe|journal= Astronomische Nachrichten|date= 1885b|volume= 111|issue= 3|pages= 37–48|bibcode= 1885AN....111...37K|url= http://articles.adsabs.harvard.edu/full/seri/AN.../0111//0000023.000.html|trans-title= Dopolnitve in pripombe k Laplaceovi raziskavi o obliki Saturnovih obročev}} [»Sophie Kowalewsky«]
* {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Sur le problème de la rotation d'un corps solide autour d'un point fixe|doi= 10.1007/BF02592182|journal= Acta Mathematica|date= 1889|volume= 12|issue= 1|pages= 177–232|doi-access= free|mr= 1554772|url= https://projecteuclid.org/download/pdf_1/euclid.acta/1485881703|trans-title= O problemu vrtenja trdnega telesa okrog nepomične točke}} [»Sophie Kowalevski«]
* {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Sur une propriété du système d'équations différentielles qui définit la rotation d'un corps solide autour d'un point fixe|journal= Acta Mathematica|date= 1890a|volume= 14|issue= 1|pages= 81–93|doi= 10.1007/BF02413316|doi-access= free|jfm= 22.0921.02|mr= 1554791|url= https://projecteuclid.org/download/pdf_1/euclid.acta/1485881776|trans-title= O značilnosti sistema diferencialnih enačb, ki določa vrtenje trdnega telesa okrog nepomične točke}} [»Sophie Kowalevski«]
* {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Mémoire sur un cas particulier du problème de la rotation d’un corps pesant autour d’un point fixe, où l’intégration s’effectue à l’aide de fonctions ultraelliptiques du temps|journal= Mémoires présentés par divers savants à l’Académie des sciences de l’Institut national de France|date= 1890b|volume= 31|issue= 1|pages= 1–62|url= https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k9761485z|trans-title= Razprava o posebnem primeru problema vrtenja težkega telesa okrog nepomične točke, kjer se integracija izvaja z uporabo ultraeliptičnih funkcij po času}} [»Sophie de Kowalevsky«]
* {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Sur un théorème de M. Bruns|journal= Acta Mathematica|date= 1891|volume= 15|issue= 1|pages= 45–52|doi= 10.1007/BF02392602|doi-access= free|mr= 1554811|s2cid= 124051110|url= https://zenodo.org/record/2282590|trans-title= O izreku M. Brunsa}} [»Sophie Kowalevski«]
* {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|translator-last= Coleman|translator-first= Sandra DeLozier|title= Mathematician with the Soul of a Poet: Poems and Plays of Sofia Kovalevskaya|date= 2021|publisher= Bohannon Hall Press|isbn= 979-8985029802}} [»Sofia Kovalevskaya«]

== Povest ==

* ''Nihilist Girl'', prevod Natasha Kolchevska z Mary Zirin; uvod Natasha Kolchevska. Modern Language Association of America (2001) {{isbn|0-87352-790-9}}

== Opombe ==

{{notelist}}

== Sklici ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
{{sklici|refs=
<ref name="audi_2011">{{sktxt|Audin|2011}}.</ref>
<ref name="brun_1999">{{sktxt|Bruno|1999}}.</ref>
<ref name="capl_1901">{{sktxt|Čapligin|1901}}.</ref>
<ref name="cauc_1842">{{sktxt|Cauchy|1842}}.</ref>
<ref name="cook_1984">{{sktxt|Cooke|1984}}.</ref>
<ref name="cook_2002">{{sktxt|Cooke|2002}}.</ref>
<ref name="elio_1872">{{sktxt|Eliot|1872|loc=§ IV, zadnji stavek}}.</ref>
<ref name="eule_1765">{{sktxt|Euler|1765}}.</ref>
<ref name="gorj_1900">{{sktxt|Gorjačev|1900}}.</ref>
<ref name="klei_1926">{{sktxt|Klein|1926}}.</ref>
<ref name="kobl_1993">{{sktxt|Koblitz|1993}}.</ref>
<ref name="kobl_2000">{{sktxt|Koblitz|2000}}.</ref>
<ref name="koci_1978">{{sktxt|Kočina|1978}}.</ref>
<ref name="koci_1981">{{sktxt|Kočina|1981}}.</ref>
<ref name="koci_1985">{{sktxt|Kočina|1985}}.</ref>
<ref name="korv_1891">{{sktxt|Korvin-Krukovski|1891}}.</ref>
<ref name="kova_1875">{{sktxt|Kovalevska|1875}}.</ref>
<ref name="kova_1884a">{{sktxt|Kovalevska|1884a}}.</ref>
<ref name="kova_1884b">{{sktxt|Kovalevska|1884b}}.</ref>
<ref name="kova_1884c">{{sktxt|Kovalevska|1884c}}.</ref>
<ref name="kova_1885a">{{sktxt|Kovalevska|1885a}}.</ref>
<ref name="kova_1885b">{{sktxt|Kovalevska|1885b}}.</ref>
<ref name="kova_1889">{{sktxt|Kovalevska|1889}}.</ref>
<ref name="kova_1890a">{{sktxt|Kovalevska|1890a}}.</ref>
<ref name="kova_1890b">{{sktxt|Kovalevska|1890b}}.</ref>
<ref name="kova_1894">{{sktxt|Kovalevska|1894}}.</ref>
<ref name="kova_1948">{{sktxt|Kovalevska|1948}}.</ref>
<ref name="kova_1974">{{sktxt|Kovalevska|1974}}.</ref>
<ref name="kova_1978">{{sktxt|Kovalevska|1978}}.</ref>
<ref name="lagr_1815">{{sktxt|Lagrange|1815}}.</ref>
<ref name="lewy_1957">{{sktxt|Lewy|1957}}.</ref>
<ref name="male_1890">{{sktxt|Malevič|1890}}.</ref>
<ref name="mcfa_1999">{{sktxt|McFadden|1999}}.</ref>
<ref name="mizo_1962">{{sktxt|Mizohata|1962}}.</ref>
<ref name="rapp_1981">{{sktxt|Rappaport|1981}}.</ref>
<ref name="rosa_2001">{{sktxt|Rosay|2001}}.</ref>
<ref name="rumj_1997">{{sktxt|Rumjanceva|1997}}.</ref>
<ref name="rumj_2015">{{sktxt|Rumjanceva|2015}}.</ref>
<ref name="spl0">{{navedi enciklopedijo|title= Sofya Vasilyevna Kovalevskaya.|url= http://www.britannica.com/EBchecked/topic/323006/Sofya-Vasilyevna-Kovalevskaya|encyclopedia= Encyclopædia Britannica Online Academic Edition.|publisher= Encyclopædia Britannica|access-date= 22. oktobra 2011}}</ref>
<ref name="spl1">{{sktxt|Dubreil-Jacotin|2006}}.</ref>
<ref name="spl2">{{navedi splet|title= Best of Russia --- Famous Russians --- Scientists.|url= http://www.tristarmedia.com/bestofrussia/scientists.html|work= TRISTARMEDIA {{!}} Web Design, Web Development, Multimedia, Creative Web Solutions|access-date= 21. oktobra 2011|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20110903172506/http://www.tristarmedia.com/bestofrussia/scientists.html|archive-date= 3. septembra 2011|language= en}}</ref>
<ref name="spl3">{{navedi splet|title= Тыртов Николай Никанорович|publisher= [[Pskovska oblastna univerzalna znanstvena knjižnica|Pskoviana]]|url= http://pskoviana.ru/istoriya/persony/uchenye/1832-tyrtov-nikolaj-nikanorovich|accessdate= 11. maja 2022|language= ru}}</ref>
<ref name="spl4">{{navedi enciklopedijo|title= Kovalevska, Sofja Vasiljevna|encyclopedia= [[Hrvaška enciklopedija (LZMK)|Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje]]|date= 2021|publisher= [[Leksikografski zavod Miroslav Krleža]], 2021|accessdate= 11. maja 2022|url= http://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=33536|language= hr}}</ref>
<ref name="spl5">{{navedi splet|title= Ковалевская Софья Владимировна|publisher= [[Arhiv Ruske akademije znanosti|ARAN]]|url= https://isaran.ru/?q=ru/fund&ida=1&guid=8FDE8E5A-DEB4-4BC4-A1B8-6739D4DC0A37|accessdate= 12. maja 2022|language= ru}}</ref>
<ref name="spl6">{{navedi splet|last1= Breus|first1= A. P.|last2= Usmanov|first2= R. T.|title= Выдающиеся имена: Максим Максимович Ковалевский|url= http://www.unilib.neva.ru/rus/lib.old/g_names/kmm_a01.html|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20111213114156/http://www.unilib.neva.ru/rus/lib.old/g_names/kmm_a01.html|archive-date= 2011-12-13|language= ru|accessdate= 2022-05-30}}</ref>
<ref name="spl7">{{navedi splet|title= (1859) Kovalevskaya|work= [[Središče za male planete]]|url= http://www.minorplanetcenter.net/db_search/show_object?object_id=1859|accessdate= 23. maja 2022|language= en}}</ref>
<ref name="spl8">{{navedi novice|title= Аэрофлот ввел в эксплуатацию самолёт А320 «С.КОВАЛЕВСКАЯ»|date= 25. april 2011|publisher= aeroflot.ru|accessdate= 9. junija 2015|url= https://www.aeroflot.ru/cms/new/10984|language= ru|archive-date= 2015-10-26|archive-url= https://web.archive.org/web/20151026234549/http://www.aeroflot.ru/cms/new/10984|url-status= dead}}</ref>
<ref name="spl9">{{navedi splet|url= https://sites.google.com/site/awmmath/programs/kovalevsky-days|title= Kovalevsky Days - AWM Association for Women in Mathematics|website= sites.google.com|access-date= 21. avgusta 2018|language= en|archive-date= 2019-04-25|archive-url= https://web.archive.org/web/20190425170133/https://sites.google.com/site/awmmath/programs/kovalevsky-days|url-status= dead}}</ref>
<ref name="spl10">{{IMDb-naslov|id=0307874|title=''Sofya Kovalevskaya''}}</ref>
<ref name="spl11">{{IMDb-naslov|id=0085230|title=''Berget på månens baksida''}}</ref>
<ref name="spl12">{{IMDb-naslov|id=0264950|title=''Sofya Kovalevskaya''}}</ref>
<ref name="spl13">{{IMDb-naslov|id=3375008|title=''Dostoevskiy''}}</ref>
<ref name="stol_1891">{{sktxt|Stoletov|Žukovski|Nekrasov|1891}}.</ref>
<ref name="voro_1959">{{sktxt|Voroncova|1959|pp=266}}.</ref>
<ref name="venc_1991">{{sktxt|Vencelj|1991}}.</ref>
}}
{{refend}}

== Viri ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
* {{citat|title= Operator Methods in Ordinary and Partial Differential Equations : S. Kovalevsky Symposium, University of Stockholm, June 2000|date= 2002|editor-last1= Albeverio|editor-first1= Sergio|editor-last2= Elander|editor-first2= Nils|editor-last3= Everitt|editor-first3= W. Norrie|editor-last4= Kurasov|editor-first4= Pavel|publisher= |doi= 10.1007/978-3-0348-8219-4|isbn= 978-3-0348-9479-1|url= https://books.google.si/books?id=nGj0BwAAQBAJ}}
* {{citat|last1= Audin|first1= Michèle|authorlink1= |title= Remembering Sofya Kovalevskaya|date= 2011|publisher= Springer|doi= 10.1007/978-0-85729-929-1|isbn= 978-0-85729-929-1|url= https://books.google.si/books?id=sfqMyhrVuu8C}}
* {{citat|last1= Bruno|first1= Leonard C.|title= Math and mathematicians : the history of math discoveries around the world|date= 2003|orig-year= 1999|publisher= U X L|others= Baker, Lawrence W.|isbn= 0787638145|location= Detroit, Mich.|pages= 251|oclc= 41497065}}
* {{citat|last1= Cauchy|first1= Augustin|authorlink1= |title= Mémoire sur l'emploi du calcul des limites dans l'intégration des équations aux dérivées partielles|journal= Comptes rendus|date= 1842|volume= 15|issue= |pages= 44; 85; 101; 131|url= https://archive.org/stream/oeuvresdaugusti107caucrich#page/n27/mode/2up}} Ponatisnjeno v ''Oeuvres completes'', 1 serie, Tome VII, (170.; 171.; 172.; 173), str. 17–33; 33–49; 50–51; 52–58.
* {{citat|last1= Cooke|first1= Roger Lee|authorlink1= |title= The Mathematics of Sonya Kovalevskaya|date= 1984|publisher= Springer-Verlag|location= New York, Berlin, Heidelberg, Tokio|pages= 234|isbn= 9781461297666|url= https://archive.org/details/mathematicsofson0000cook}}
* {{citat|last1= Cooke|first1= Roger Lee|authorlink1= |chapter= The life of S. V. Kovalevskaya|title= The Kowalevski Property|date= 2002|pages= 1–19|publisher= Ameriško matematično društvo |editor-last1= Kuznetsov|editor-first1= V. B.}}
* {{citat|last1= Čapligin|first1= Sergej Aleksejevič|authorlink1= |title= Новый случай вращения тяжелого твердого тела, подпертого в одной точке|journal= Trudy Otdѣlenija fizičeskihъ naukъ Obščestva ljubitelej estestvoznanija|date= 1901|volume= 10|issue= 2|pages= 32–34}}, ponatisnjeno v ''Собрание сочинений'', 1948, Moskva: Gostehizdat, 1. del, str. 118–124
* {{navedi splet|last1= Dubreil-Jacotin|first1= Marie-Louise|authorlink1= |title= Women mathematicians|date= marec 2006|url= https://mathshistory.st-andrews.ac.uk/Extras/Women_mathematicians/|publisher= DJF/JOC/EFR|access-date= 3. junija 2012|archive-url= https://web.archive.org/web/20110607183749/http://www.gap-system.org/~history/Extras/Women_mathematicians.html|archive-date= 7. junija 2011}}
* {{citat|last1= Eliot|first1= George|authorlink1= |title= Middlemarch|date= 1872}}
* {{citat|last1= Euler|first1= Leonhard|authorlink1= |title= Du mouvement de rotation des corps solides autour d'un axe variable|journal= Memoires de l'Academie des Sciences de Berlin|date= 1765|volume= 14|issue= |pages= 154–193}}
* {{citat|last1= Gorjačev|first1= Dimitrij Nikanorovič|authorlink1= |title= О движении тяжелого твердого тела вокруг неподвижной точки в случае A=B=4C|journal= Matematičeskij sbornik|date= 1900|volume= 21|issue= 3|pages= 431–438}}
* {{citat|last1= Halamajzer|first1= A. Ja.|title= Софья Ковалевская|date= 1989|publisher= |location= Moskva|pages= 112}}
* {{citat|title= The Legacy of Sonya Kovalevskaya|date= 1987|publisher= Ameriško matematično društvo|series= (Contemporary Mathematics)|volume= 64|editor-last1= Keen|editor-first1= Linda|editor-link1= |pages= 297}}
* {{citat|last1= Klein| first1= Felix|authorlink1= |title= Vorlesungen Uber die Entwicklung der Mathematik Im 19. Jahrhundert, Teil I,|date= 1929|publisher= Springer-Verlag|location= Berlin}}
* {{citat|last1= Koblitz|first1= Ann Hibner|authorlink1= |title= A convergence of lives : Sofia Kovalevskaia, scientist, writer, revolutionary|date= 1993|series= Lives of women in science, 99-2518221-2|publisher= Rutgers University Press|location= New Brunswick, New Jersey|isbn= 9780813519630|oclc= 988748307|edition= ponatisnjeno v trdi vezavi}}
* {{citat|last1= Koblitz|first1= Ann Hibner|authorlink1= |title= Science, Women and Revolution in Russia|date= 2000|publisher= Routledge}}
* {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= |title= Жизнь и деятельность С. В. Ковалевской: (К 100-летию со дня рождения)|date= 1950|publisher= Izd-vo AN SSSR|location= Moskva|pages= 51|series= (Научно-популярная серия)|url= http://books.e-heritage.ru/book/10081788}}
* {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= |title= Софья Васильевна Ковалевская. 1850—1891: Её жизнь и деятельность|date=1955|publisher= Gostehizdat|location= Moskva|pages= 100|series= (Люди русской науки)}}
* {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= |chapter= On the Scientific Work of Sofya Kovalevskaya|chapter-url= https://link.springer.com/content/pdf/bbm%3A978-1-4757-3839-1%2F1.pdf|title= A Russian Childhood|date= 1978|pp= 231–250|translator= iz ruščine Koblitz, Neil}}
* {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= |title= Софья Васильевна Ковалевская|date= 1981|publisher= Nauka|location= Moskva|pages= 312|mr= 0652930}}
* {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= |title= Love and Mathematics: Sofia Kovalevskaya|date= 1985|publisher= Mir Publisher|location= Moskva|translator-last1= Burov|translator-first1= Michael|pages= 346|mr= 1078840}}
* {{citat|last1= Kolčinski|first1= I. G.|last2= Korsun|first2= A. A.|last3= Rodriges|first3= M. G.|title= Астрономы: Биографический справочник|edition= 2. pred. in dop.|date= 1986|publisher= Naukova dumka|location= Kijev|pages= 512}}
* {{citat|last1= Korvin-Krukovski|first1= Fjodor Vasiljevič|title= Софья Васильевна Корвин-Круковская, въ замужествѣ Ковалевская|journal= Russkaja Starina|date= 1891|volume= 22|issue= 71. del, št. 9 (september)|pages= 623–636|url= https://runivers.ru/upload/iblock/ea9/russkaya%20starina%2071.pdf}}
* {{citat|last1= Kovalevska|first1= Sofja Vasiljevna|title= Воспоминанія дѣтства|journal= Vѣstnikъ Evropy|date= 1890|orig-year= 1889|volume= 25|issue= št. 7 in 8|pages= (I–V): 55–98; (VI–IX): 584–640|url= https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/df/Вестник_Европы_1890-4.pdf}}. Ponatisnjeno {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Воспоминания. Повести.|date= 1974|publisher= Nauka|location= Moskva, Leningrad|url= https://ru.wikisource.org/wiki/Воспоминания_детства_(Ковалевская)}}
* {{citat|last1= Kovalevska|first1= Sofja Vasiljevna|title= Mémoire sur un cas particulier du problème de la rotation d'un corps pesant autour d'un point fixe où l'intégration s'effectue à l'aide de fonctions ultraelliptiques du temps|date= 1894|publisher= IMprimerie nationale|url= https://books.google.si/books/about/M%C3%A9moire_sur_un_cas_particulier_du_probl.html?id=8r72rQEACAAJ&redir_esc=y}}
* {{citat|last1= Kovalevska|first1= Sofja Vasiljevna|title= Научные работы|date= 1948|publisher= Izdatelьstvo Akademii Nauk SSSR|location= Moskva|series= (Классики науки)|pages= 368|url= https://archive.org/details/nauchnye_raboty_sofyi_kovalevskoy}}
* {{citat|last1= Kovalevska|first1= Sofja Vasiljevna|title= A Russian Childhood|no-pp= yes|pages= [translated, edited, and introduced by Beatrice Stillman ; with an analysis of Kovalevskaya's Mathematics by P. Y. Kochina]|date= 1978|publisher= Springer-Verlag|location= New York, Heidelberg, Berlin|isbn= 0-387-90348-8|oclc= 456002192|cobiss= 2050905}}
* {{citat|last1= Lagrange|first1= Joseph-Louis|authorlink= |title= Méchanique analytique|date= 1815|edition= 2.|publisher= Courcier-Imp. Libr.|location=) Pariz|volume= 2|issue= § 9}}
* {{citat|last1= Lavrov|first1= Peter Lavrovič|authorlink1= |title= Русская развитая женщина: В память Софьи Васильевны Ковалевской: (Прочит. на собр. 6 апр. 1891 г. в Париже)|date= 1891|publisher= Volьnaja russkaja tipografija|location= Ženeva|pages= 19|url= https://viewer.rusneb.ru/ru/rsl01003660122?page=1}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* {{citat|last1= Leffler|first1= Anne Charlotte|authorlink1= |title= Софья Ковалевская: Воспоминания А. К. Леффлер, герцогини ди-Кайянелло|no-pp= yes|pages= prevod iz švedščine Marija Lučicka; s pril. biogr. A. C. Leffler, [2], IV, str. 315|date= 1893|publisher= red. žurn. »Sev. vestn.«|location= Sankt Peterburg|url= https://viewer.rusneb.ru/ru/rsl01003665162?page=1}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* {{citat|last1= Lewy|first1= Hans|authorlink1= |title= An example of a smooth linear partial differential equation without solution|journal= Annals of Mathematics|date= 1957|volume= 66|issue= 1|pages= 155–158|jstor= 1970121|mr= 0088629|zbl= 0078.08104|doi= 10.2307/1970121}}
* {{citat|last1= Litvinova|first1= Jelizaveta Fjodorovna|authorlink1= |title= С. В. Ковалевская: (Женщина-математик): Её жизнь и ученая деятельность: Биогр. очерк|date= 1894|publisher= F. Pavlenkov|location= Sankt Peterburg|pages= 92|series= (Жизнь замечательных людей (1890—1924))|url= https://viewer.rusneb.ru/ru/rsl01003667999?page=1}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* {{citat|last1= Malevič|first1= Josif Ignatjevič|title= Софья Васильевна Ковалевская|journal= Russkaja Starina|date= 1890|volume= 21|issue= 68. del, št. 12 (december)|pages= 615–654|url= https://runivers.ru/bookreader/book201817/#page/621}}
* {{citat|last1= Malinin|first1= V. V.|title= Софья Ковалевская — женщина-математик. Её жизнь и учёная деятельность|date= 2004|publisher= CIT CGGA|url= http://www.ssga.ru/erudites_info/peoples/ychenie/kovalevskaya/index.html|accessdate= 2022-05-30|archive-date= 2008-06-03|archive-url= https://web.archive.org/web/20080603193605/http://www.ssga.ru/erudites_info/peoples/ychenie/kovalevskaya/index.html|url-status= bot: unknown}}
* {{citat|last1= McFadden|first1= Margaret|title= Golden Cables of Sympathy: The Transatlantic Sources of Nineteenth-Century Feminism|date= 1999|publisher= University Press of Kentucky}}
* {{citat|last1= Mizohata|first1= Sigeru|authorlink1= |title= Solutions nulles et solutions non analytiques|journal= Journal of Mathematics of Kyoto University|date= 1962|volume= 1|issue= 2|pages= 271–302|mr= 142873|zbl= 0106.29601|doi= |language= fr|url= http://projecteuclid.org/euclid.kjm/1250525061}}
* {{citat|last1= Rappaport|first1= Karen D.|title= S. Kovalevsky: A Mathematical Lesson|journal= The American Mathematical Monthly|date= oktober 1981|volume= 88|issue= 8|pages= 564–573|publisher= [[Matematična zveza Amerike]]|issn= 0002-9890|doi= 10.2307/2320506|jstor= 2320506|url= https://manilsuri.umbc.edu/files/2017/11/sonya_math_monthly1981.pdf}}
* {{citat|last1= Rosay|first1= Jean-Pierre|title= Lewy operator and Mizohata operator|date= 2001|orig-year= 1994|work= Encyclopedia of Mathematics|publisher= EMS Press|url= https://www.encyclopediaofmath.org/index.php?title=Lewy_operator_and_Mizohata_operator}}
* {{citat|last1= Rumjanceva|first1= Valentina|title= Родословная Корвин-Круковских|journal= Nevelьskij sbornik|date= 1997|volume= |issue= 2|pages= 146–157|location= Sankt Peterburg|url= http://www.petergen.com/krukowski/rodoslow.htm}}
* {{citat|last1= Rumjanceva|first1= Valentina|title= Легенды и были Полибинской усадьбы|journal= Nauka i žiznь : žurnal|date= 2015|volume= |issue= št. 11|pages= 134–143|url= https://www.nkj.ru/archive/articles/27326/}}
* {{citat|last1= Stoletov|first1= Aleksander Grigorjevič|authorlink1= |last2= Žukovski|first2= Nikolaj Jegorovič|authorlink2= |last3= Nekrasov|first3= Pavel Aleksejevič|authorlink3= |title= С. В. Ковалевская|journal= Matematičeskij sbornik|date= 1891|volume= 16|issue= 1|pages= 1–38|mr= 7224|jfm= 23.0027.01|url= http://www.mathnet.ru/php/archive.phtml?wshow=paper&jrnid=sm&paperid=7224}}
* {{citat|last1= Štrajh|first1= S. Ja.|title= С. Ковалевская|editor-last1= Gorki|editor-first1= M.|editor-last2= Kolcov|editor-first2= M. E.|editor-last3= Tihonov|editor-first3= A.|date= 1935|publisher= Žurnalьno-gazetnoe ob-nie|location= Moskva|pages= 252|series= (Жизнь замечательных людей) 15. del (63)) (документально-художественная)}}
* {{citat|last1= Vencelj|first1= Marija|authorlink1= |title= Ob stoletnici smrti Sonje Kovalevske|journal= [[Presek (revija)|Presek]]|date= 1991|volume= 19|issue= 3|pages= 138–142|url= http://www.presek.si/19/1091-Vencelj.pdf|accessdate= 2022-05-30|archive-date= 2022-06-17|archive-url= https://web.archive.org/web/20220617011645/http://www.presek.si/19/1091-Vencelj.pdf|url-status= dead}}
* {{citat|last1= Voroncova|first1= L. A.|title= Софья Ковалевская: Жизнь замечательных людей|date= 1959|publisher= Molodaja gvardija|pages= 344}}
{{refend}}

== Nadaljnje branje ==

* {{citat|url= https://en.wikisource.org/wiki/Century_Magazine/Volume_50/Issue_4/Notable_Women:_Sonya_Kovalevsky|title= An overview of Sofia Kovalevskaya's life and career|publisher= [[Wikivir]]|language= en}}
* {{citat|url= https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Kovalevsky,_Sophie|title= Kovalevsky, Sophie|publisher= Wikivir|work= [[Enciklopedija Britannica]] [[Enciklopedija Britannica (11. izdaja)|1911]]|language= en}}
* Kennedy, Don H. (1983). ''Little Sparrow, a Portrait of Sofia Kovalevsky. Athens: Ohio University Press.'' {{isbn|0-8214-0692-2}}
* {{navedi knjigo |last=Koblitz |first=Ann Hibner |chapter=Sofia Vasilevna Kovalevskaia |editor-first=Louise S. |editor-last=Grinstein |editor-first2=Paul J. |editor-last2=Campbell |title=Women of Mathematics: A Bio-Bibliographic Sourcebook | year=1987 | publisher=Greenwood Press |location=New York | isbn=978-0-313-24849-8 | url-access=registration | url=https://archive.org/details/womenofmathemati0000unse }}
* ''The Legacy of Sonya Kovalevskaya: proceedings of a symposium sponsored by the Association for Women in Mathematics and the Mary Ingraham Bunting Institute, held October 25–28, 1985''. Contemporary mathematics, 0271-4132 ; 64. Providence, R.I.: American Mathematical Society. 1987. {{isbn|0-8218-5067-9}}
* {{citat|title= Sophie (Sonja) Vasiljevna Kovalevsky|url= http://www.skbl.se/en/article/SonjaKovalevsky|publisher= [[Svenskt kvinnobiografiskt lexikon]]|language= en, sv}}
{{PlanetMath attribution|id=9394|title=Sofia Kovalevskaya}}

== Glej tudi ==
{{portal|Astronomija}}
* [[izrek Cauchyja in Kovalevske]]
* [[izrek Kovalevske]]
* [[Lewyjev primer]]
* [[vrtavke Lagrangea, Eulerja in Kovalevske|vrtavka Kovalevske]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Sofia Kovalevskaya}}
{{Wikiquote}}
* {{Projekt Matematična genealogija|id=9711}}
* [http://www.agnesscott.edu/lriddle/women/kova.htm Biographies of Women Mathematicians: Sofia Kovalevskaya], [[Kolidž Agnes Scott]], april 1995 {{in lang|en}}
* {{Mactutor|id=Kovalevskaya}}
* Lewis, Jone Johnson, ''[https://www.thoughtco.com/sofia-kovalevskaya-biography-3530355 The Life and Career of Mathematician Sofia Kovalevskaya]'' {{in lang|en}}
* Belits, Yuriy, ''[https://web.archive.org/web/20060920215141/http://www-math.cudenver.edu/~wcherowi/courses/m4010/s05/belitspdf.pdf Brief biography of Sofia Kovalevskaya]'', [[Univerza Kolorada Denver]], 17. marec 2005 {{in lang|en}}
* [http://www.peoples.ru/science/professor/kovalevskaya/ Biografija] {{in lang|ru}}
* {{worldcat id|lccn-n82-63856}} {{in lang|en}}
* [https://www.openstreetmap.org/way/380299287 Ulica Sofi Kovalevskoj, Sankt Peterburg (OpenStreetMap)]
* [https://www.openstreetmap.org/way/188101304 Ulica Sofi Kovalevskoj, Moskva (OpenStreetMap)]
* [http://www.womanineurope.com/you/d_kovalevska.php Софья Вассильевна Ковалевская - "профессор Соня"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081007070044/http://www.womanineurope.com/you/d_kovalevska.php |date=2008-10-07 }} {{in lang|ru}}

{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}

{{DEFAULTSORT:Kovalevska, Sofja Vasiljevna}}
[[Kategorija:Ruski matematiki]]
[[Kategorija:Ruski pisatelji]]
[[Kategorija:Ruski nihilisti]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Göttingenu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Stockholmu]]
[[Kategorija:Člani Sanktpeterburške akademije znanosti]]
[[Kategorija:Prejemniki Bordinove nagrade]]
[[Kategorija:Nosilci reda Akademskih palm]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Pokopani na Norra begravningsplatsu]]