Ogled vira Sončeva obsevanost

{{short description|merjenje elektromagnetnega sevanja}}

[[slika:RSDS wiki.png|thumb|right|250px|alt=rsds|Globalna porazdelitev vhodnega kratkovalovnega Sončevega sevanja v povprečju v letih 1981–2010 iz [[nabor podatkov|nabora podatkov]] CHELSA-BIOCLIM+{{r|brun-2022}}]]
[[slika:Insolation.png|thumb|right|250px|Učinek ščita [[Zemlja|Zemljinega]] [[ozračje|ozračja]] na Sončevo obsevanost. Zgornja slika je povprečna letna Sončeva obsevanost (ali [[osončenost]]) na vrhu Zemljinega ozračja (TOA); spodnja slika prikazuje letno osončenost, ki doseže [[zemeljsko površje]] po prehodu skozi ozračje. Obe sliki uporabljata isto [[barva|barvno]] lestvico.]]

'''Sónčeva obsévanost''' je [[moč]] na enoto [[površina|površine]] ([[površinska gostota moči]]), prejeta od [[Sonce|Sonca]] v obliki [[elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega valovanja]] (Sončevega [[sevanje|sevanja]]) v obsegu [[valovna dolžina|valovne dolžine]] [[merilni inštrument|merilnega inštrumenta]]. [[Merska enota]] za Sončevo [[obsevanost]] ([[jakost sevanja]]) je [[vat]] na [[kvadratni meter]] (W/m<sup>2</sup>) v [[mednarodni sistem enot|enotah SI]].

Sončeva obsevanost se pogosto [[integral|integrira]] v določenem časovnem obdobju, da se poroča o [[sevalna energija|sevalni energiji]], oddani v okoliško okolje ([[džul]] na kvadratni meter, J/m<sup>2</sup>) v tem časovnem obdobju. Ta integrirana Sončeva obsevanost se imenuje '''Sončeva izpostavljenost''', '''[[osončenost]]''', '''solarna insolacija''' ali '''insolacija'''.

Obsevanost se lahko meri v [[vesoljski prostor|vesoljskemu prostoru]] ali na [[zemeljsko površje|zemeljskem površju]] po [[absorpcija|absorpciji]] in [[sipanje|sipanju]] v [[ozračje|ozračju]]. Obsevanost v vesolju je [[funkcija]] [[razdalja|razdalje]] do Sonca, [[Sončev cikel|Sončevega cikla]] in medcikličnih sprememb.{{r|boxw-2012}} Obsevanost na zemeljsko površje je dodatno odvisna od naklona merilne površine, višine Sonca nad [[obzorje]]m in razmer v ozračju.{{r|spl00}} Sončeva obsevanost vpliva na [[fiziologija rastlin|metabolizem rastlin]] in [[vedenje živali]].{{r|hoga-2010}}

Preučevanje in [[merjenje]] Sončevega sevanja imata več pomembnih uporab, vključno z napovedovanjem proizvodnje energije iz [[sončna elektrarna|sončnih elektrarn]], ogrevalnimi in hladilnimi obremenitvami stavb, [[podnebni model|podnebnim modeliranjem]] in [[napovedovanje vremena|napovedovanjem vremena]], aplikacijami [[pasivno dnevno sevalno hlajenje|pasivnega dnevnega sevalnega hlajenja]] in [[vesoljsko potovanje|potovanjem v vesolje]].

== Vrste sevanja ==

[[slika:World GHI Solar-resource-map GlobalSolarAtlas World-Bank-Esmap-Solargis.png|thumb|right|250px|Globalni zemljevid globalne vodoravne osončenosti (GHI){{r|spl01}}]] 
[[slika:World DNI Solar-resource-map GlobalSolarAtlas World-Bank-Esmap-Solargis.png|thumb|right|250px|Globalni zemljevid neposredne normalne obsevanosti (DNI){{r|spl01}}]]

Obstaja več izmerjenih vrst Sončeve obsevanosti.

* '''skupna Sončeva obsevanost''' (''total solar irradiance'' (TSI)) je mera [[sončna moč|sončne moči]] za vse valovne dolžine na enoto površine, ki vpadajo v [[zgornje ozračje]] Zemlje. Meri se [[pravokotnost|pravokotno]] na vhodno sončno svetlobo.{{r|spl00}} [[Solarna konstanta]] je običajna mera srednje vrednosti TSI na razdalji ene [[astronomska enota|astronomske enote]] (a.{{nbsp}}e.).
* '''[[neposredna insolacija|neposredna normalna obsevanost]]''' (''direct normal irradiance'' (DNI)) ali '''žarkovno sevanje''' (''beam radiation'') se meri na zemeljskem površju na dani lokaciji s površinskim elementom, ki je pravokoten na smer Sonca.{{r|spl02}} Izključuje [[difuzija|difuzno]] Sončevo sevanje (sevanje, ki ga komponente v ozračju razpršijo ali odbijejo). Neposredna obsevanost je enaka nezemeljski obsevanosti nad ozračjem, zmanjšana za izgube v ozračju zaradi absorpcije in sipanja. Izgube so odvisne od časa dneva (dolžina svetlobne poti skozi ozračje glede na [[solarna zenitna razdalja|solarni višinski kot]]), [[oblačnost]]i, vsebnosti [[vlaga|vlage]] in drugih [[onesnaženje zraka|vsebin]]. Obsevanost nad ozračjem se spreminja tudi glede na [[letni časi|letni čas]] (ker se razdalja do Sonca spreminja), čeprav je ta učinek na splošno manj pomemben v primerjavi z učinkom izgub na DNI.
* '''difuzna vodoravna obsevanost''' (''diffuse horizontal irradiance'' (DHI)), ali '''difuzno sevanje neba''' (''diffuse sky radiation'') je sevanje na zemeljskem površju zaradi svetlobe, ki jo razprši ozračje. Meri se na vodoravni površini s sevanjem, ki prihaja iz vseh [[točka (geometrija)|točk]] na nebu, razen cirkumsolarnega sevanja (sevanje, ki prihaja s Sončeve ploskve).{{r|spl02}}{{r|spl03}} V odsotnosti ozračja DHI skoraj ne bi bilo.{{r|spl02}}
* '''globalna vodoravna obsevanost''' (''global horizontal irradiance'' (GHI)) je skupna obsevanost s Sonca na vodoravnem zemeljskem površju. Je vsota neposredne normalne obsevanosti (po upoštevanju [[solarna zenitna razdalja|solarnega zenitnega kota]] <math> z \!\, </math>) in difuzne vodoravne obsevanosti:{{r|spl02}}
*: <math> \text{GHI} = \text{DHI} + \text{DNI} \ \cos z \!\, </math>
* '''globalna nagnjena obsevanost''' (''global tilted irradiance'' (GTI)) je skupno sevanje, prejeto na površini z definiranim nagibom in [[azimut]]om, fiksno ali s sledenjem Soncu. GTI je mogoče izmeriti{{r|spl03}} ali modelirati iz GHI, DNI, DHI.{{r|guey-2009}}{{r|seng-2017}}{{r|guey-2015}} Pogosto je referenca za [[fotovoltaična elektrarna|fotovoltaične elektrarne]], fotovoltaični moduli pa se montirajo na fiksne ali sledilne konstrukcije.
* '''globalna normalna obsevanost''' (''global normal irradiance'' (GNI)) je skupna obsevanost s Sonca na zemeljskem površju na dani lokaciji s površinskim elementom pravokotnim na Sonce.

== Merske enote ==

Enota SI za obsevanost je [[vat]] na kvadratni meter (W/m<sup>2</sup> = Wm<sup>−2</sup>). Enota za obsevanost, ki se v industriji sončne moči velikokrat uporablja, je [[kilovatna ura]] na kvadratni meter (kWh/m<sup>2</sup>).{{r|spl04}}

Alternativna enota za obsevanost je [[langley (enota)|langley]]. En langley je ena [[termokemična kalorija]] na kvadratni centimeter ali 41.840{{nbsp}}J/m<sup>2</sup>.{{r|thom-2022}}

== Obsevanost na vrhu ozračja  ==

[[slika:SolarZenithAngleCalc.png|thumb|right|250px|[[Sferni trikotnik]] za uporabo sfernega [[kosinusni izrek|kosinusnega izreka]] za izračun [[solarna zenitna razdalja|solarnega zenitnega kota]] <math> \Theta \!\, </math> za opazovalca na [[zemljepisna širina|zemljepisni širini]] <math> \varphi \!\, </math> in [[zemljepisna dolžina|zemljepisni dolžini]] <math> \lambda \!\, </math> iz poznavanja [[časovni kot|časovnega kota]] <math> h \!\, </math> in Sončeve [[deklinacija|deklinacije]] <math> \delta \!\, </math>. (<math> \delta \!\, </matH> je zemljepisna širina [[subsolarna točka|subsolarne točke]], <math> h \!\, </math> pa relativna zemljepisna dolžina subsolarne točke).]]

Povprečno letno Sončevo sevanje, ki pride v vrh Zemljinega ozračja, je približno 1361{{nbsp}}W/m<sup>2</sup> (solarna konstanta <math> j_{\odot} \!\, </math>). To predstavlja moč na enoto površine Sončeve obsevanosti čez sferno površino, ki obdaja Sonce s polmerom, ki je enak razdalji do Zemlje (1{{nbsp}}a.{{nbsp}}e.). To pomeni, da približno krožni disk Zemlje, gledano s Sonca, ves čas prejema približno stabilnih 1361{{nbsp}}W/m<sup>2</sup>. Ploščina tega krožnega diska je <math> \pi r^{2} \!\, </math>, pri čemer je <math> r \!\, </math> [[Zemljin polmer]]. Ker je Zemlja [[oblika Zemlje|približno]] [[sfera|sferasta]], ima celotno površino <math> 4 \pi r^{2} \!\,</math>, kar pomeni, da se Sončevo sevanje, ki prihaja v vrh ozračja, povprečno na celotno zemeljsko površje, preprosto deli s štiri, da se dobi 340{{nbsp}}W/m<sup>2</sup>. Z drugimi besedami, v povprečju leta in dneva prejme Zemljino ozračje od Sonca 340{{nbsp}}W/m<sup>2</sup>. Ta vrednost je pomembna pri [[sevalno siljenje|sevalnem siljenju]].

=== Izpeljava ===

Porazdelitev Sončevega sevanja na vrhu ozračja je določena s sfernostjo Zemlje in [[elementi tira|parametri tira]]. To velja za kateri koli enosmerni žarek, ki vpada v vrtečo se sfero. Osončenost je bistvenega pomena za [[numerično napovedovanje vremena]] ter za razumevanje letnih časov in [[podnebna spremenljivost|podnebnih sprememb]]. Uporaba v [[ledena doba|ledenih dobah]] je znana kot [[Milankovićevi cikli]].

Porazdelitev temelji na osnovni identiteti [[sferna trigonometrija|sferne trigonometrije]], [[sferni kosinusni izrek|sfernem kosinusnem izreku]]:

: <math> \cos c = \cos a \cos b + \sin a \sin b \cos C \!\, , </math>

kjer so <math> a \!\, </math>, <math> b \!\, </math> in <math> c \!\, </math> dolžine [[stranica|stranic]] sfernega trikotnika v [[radian]]ih. <math> C \!\, </math> je [[kot]] v [[oglišče|oglišču]] nasproti stranice z dolžino <math> c \!\, </math>. Pri izračunu solarnega zenitnega kota <math> \Theta \!\, </math> za sferni kosinusni izrek velja naslednje:

: <math> \begin{align}
C &= h \\
c &= \Theta \\
a &= \tfrac{1}{2}\pi-\varphi \\
b &= \tfrac{1}{2}\pi-\delta \\
\cos \Theta &= \sin \varphi \sin \delta + \cos \varphi \cos \delta \cos h \!\, . \end{align} </math>

Ta enačba se lahko izpelje iz splošnejše formule:{{r|spl05}}

: <math> \begin{align}
  \cos \Theta = \sin \varphi \sin \delta \cos \beta
    &+ \sin \delta \cos \varphi \sin \beta \cos \gamma + \cos \varphi \cos \delta \cos \beta \cos h \\
    &- \cos \delta \sin \varphi \sin \beta \cos \gamma \cos h - \cos \delta \sin \beta \sin \gamma \sin h \!\, ,
\end{align} </math>

kjer je <math> \beta \!\, </math> kot od vodoravnice in <math> \gamma \!\, </math> [[azimutni kot]].

[[slika:InsolationTopOfAtmosphere.png|thumb|right|250px|<math>\overline{Q}^\text{day}</math>, teoretična dnevna povprečna obsevanost na vrhu [[ozračje|ozračja]], kjer je <math> \Theta \!\, </math> [[polarni kot]] [[Zemlja|Zemljinega]] [[tir]]a, <math> \Theta = 0^{{\circ}} \!\, </math> ob [[pomladno enakonočje|pomladnem enakonočju]] in <math> \Theta = 90^{{\circ}} \!\, </math> ob [[poletni Sončev obrat|poletnem Sončevem obratu]]. <math> \varphi \!\, </math> je [[zemljepisna širina]]. Izračun je privzel razmere za leto 2000. [[Solarna konstanta]] <math> J_{\odot} = 1367 \ \text{W} \, \text{m}^{-2} \!\, </math>, [[nagib vrtilne osi]] <math> \varepsilon = 23,4398^{\circ} \!\, </math>, [[dolžina periapside|dolžina prisončja]] <math> \varpi = 282,895^{\circ} \!\, </math>, [[izsrednost tira]] <math> e = 0,016704 \!\, </math>. Konturne označbe (zeleno) so v enotah W{{nbsp}}m<sup>−2</sup>.]]

Razdaljo Zemlje od Sonca se lahko označi z <math> a_{\rm Z} \!\, </math>, srednjo razdaljo pa z <math> a_{0} \!\, </math>, približno 1 astronomsko enoto (a.{{nbsp}}e.). Solarna konstanta je označena z <math> j_{\odot} \!\, </math>. Solarna [[gostota toka]] (insolacija) na ravnino, ki se dotika Zemljine sfere, vendar nad glavnino ozračja ([[nadmorska višina]] 100{{nbsp}}km ali več), je:

: <math> Q = \begin{cases} j_{{\odot}} \frac{a_{0}^{2}}{a_{\rm Z}^{2}}\cos \Theta & \cos \Theta > 0 \\  0 & \cos \Theta \le 0 \!\, . \end{cases} </math>

Povprečje <math> Q \!\, </math> na dan je povprečje <math> Q \!\, </math> na en vrtljaj ali [[časovni kot]], ki teče od <math> h = \pi \!\, </math> do <math> h = - \pi \!\, </math>:

: <math> \overline{Q}^\text{dan} = -\frac{1}{2\pi} {\int_{\pi}^{-\pi} Q \, \mathrm{d} h} \!\, . </math>

Naj je <math> h_{0} \!\, </math> časovni kot, ko <math> Q \!\, </math> postane pozitivna. To se lahko zgodi ob [[Sončev vzhod|Sončevem vzhodu]], ko je <math> \Theta = \tfrac{1}{2} \pi \!\, </math>, ali za <math> h_{0} \!\, </math> kot rešitvi enačbe:

: <math> \sin \varphi \sin \delta + \cos \varphi \cos \delta \cos h_{0} = 0 \!\, , </math>

ali:

: <math> \cos h_{0} = -\operatorname{tg} \varphi \operatorname{tg} \delta \!\, . </math>

Če je <math> \operatorname{tg} \varphi \operatorname{tg} \delta > 1 \!\, </math>, Sonce ne [[Sončev zahod|zaide]] in je že vzšlo pri <math> h = \pi \!\, </math>, tako da je <math> h_{0} = \pi \!\, </math>. Če je <math> \operatorname{tg} \varphi \operatorname{tg} \delta < -1 \!\, </math>, Sonce ne vzide in je <math> \overline{Q}^\text{dan} = 0 \!\, </math>.

Razmerje <math> a_{0}^{2} / a_{\rm Z}^{2} \!\, </math> je čez dan skoraj konstantno in se ga lahko postavi ven iz integrala:

: <math> \begin{align}
  \int_{\pi}^{-\pi}Q \, \mathrm{d} h &= \int_{h_{0}}^{-h_{0}}Q \, \mathrm{d} h \\[5pt]
    &=  j_{\odot} \frac{a_{0}^{2}}{a_{\rm Z}^{2}}\int_{h_{0}}^{-h_{0}}\cos \Theta \, \mathrm{d} h \\[5pt]
    &=  j_{\odot} \frac{a_{0}^{2}}{a_{\rm Z}^{2}} \Bigg[ h \sin \varphi \sin \delta + \cos \varphi \cos \delta \sin h \Bigg]_{h=h_{0}}^{h=-h_{0}} \\[5pt]
    &= -2 j_{\odot}\frac{a_{0}^{2}}{a_{\rm Z}^{2}} \left[ h_{0} \sin \varphi \sin \delta + \cos \varphi \cos \delta \sin h_{0} \right] \!\, . \end{align}</math>

Tako je:

: <math> \overline{Q}^{\text{dan}} = \frac{j_{\odot}}{\pi}\frac{a_{0}^{2}}{R_{\rm Z}^{2}} \left[ h_{0} \sin \varphi \sin \delta + \cos \varphi \cos \delta \sin h_{0} \right] \!\, . </math>

Naj je <math> \Theta \!\, </math> konvencionalni [[polarni kot]], ki opisuje [[planet]]ni [[tir]]. Naj je <math> \Theta = 0 \!\, </math> ob [[pomladno enakonočje|pomladnem enakonočju]]. [[Deklinacija]] <math> \delta \!\, </math> kot funkcija [[lega|lege]] na tiru je:{{r|spl06}}{{r|spl07}}

: <math> \delta = \varepsilon \sin \theta \!\, , </math>

kjer je <math> \varepsilon \!\, </math> [[nagib vrtilne osi]]. (Pravilna formula za poljubni nagib vrtilne osi je <math> \sin \delta = \sin \varepsilon \sin \theta \!\, </math>.{{r|vanb-2012}})

Konvencionalna [[dolžina periapside|dolžina prisončja]] <math> \varpi \!\, </math> je definirana relativno na pomladno enakonočje, tako da za [[eliptični tir]] velja:{{r|berg-1978}}

: <math> a_{\rm Z} = \frac{a_{0}(1-e^{2})}{1 + e\cos (\theta - \varpi)} \!\, , </math>

ali:

: <math> \frac{a_{0}}{a_{\rm Z}} = \frac{1 + e\cos(\theta - \varpi)}{1-e^{2}} \!\, . </math>

Z znanimi vrednostmi <math> \varpi \!\, </math>, <math> \varepsilon \!\, </math> in <math> e \!\, </math> iz [[astrodinamika|astrodinamičnih]] preračunov{{r|russ-2012}} in <math> j_{\odot} \!\, </math> (<math> S_{0} \!\, </math>) iz konsenza opazovanj ali teorije se lahko <math> \overline{Q}^\text{dan} \!\, </math> izračuna za poljubno širino <math> \varphi \!\, </math> in azimutni kot <math> \Theta \!\, </math>. Zaradi [[eliptični tir|eliptičnega tira]] in kot posledica [[drugi Keplerjev zakon|drugega Keplerjevega zakona]] <math> \Theta \!\, </math> ne napreduje enakomerno s časom. Ne glede na to je <math> \Theta = 0^{\circ} \!\, </math> točno ob pomladnem enakonočju, <math> \Theta = 90^{\circ} \!\, </math> točno ob poletnem Sončevem obratu, <math> \Theta = 180^{\circ} \!\, </math> točno ob [[jesensko enakonočje|jesenskem enakonočju]] in <math> \Theta = 270^{\circ} \!\, </math> točno ob [[zimski Sončev obrat|zimskem Sončevem obratu]].

Poenostavljena enačba za obsevanost na dani [[dan]] je:{{r|duff-2013}}{{r|spl08}}

: <math> Q \approx j_{\odot} \left (1 + 0,034 \cos \left (2 \pi \frac{n}{365,25} \right ) \right ) \!\, , </math>

kjer je <math> n \!\, </math> zaporedna številka dneva v [[leto|letu]].

=== Sprememba ===

Skupna Sončeva obsevanost (TSI){{r|spl09}} se počasi spreminja v desetletnem in daljšem časovnem obdobju. Sprememba med [[21. Sončev cikel|21. Sončevim ciklom]] je bila približno 0,1 % (od vrha do vrha).{{r|will-1991}} V nasprotju s starejšimi rekonstrukcijami{{r|boar-1994}} najnovejše rekonstrukcije TSI kažejo na povečanje le za približno 0,05 % do 0,1 % med [[Maunderjev minimum|Maunderjevim minimumom]] iz 17. stoletja in sedanjostjo.{{r|wang-2005}}{{r|kriv-2007}}{{r|stei-2009}} Ultravijolična obsevanost (EUV) se spreminja za približno 1,5 odstotka od Sončevih maksimumov do minimumov za valovne dolžine od 200 do 300{{nbsp}}nm.{{r|lean-1989}} Vendar pa je študija [[posrednik (podnebje)|posrednikov]] ocenila, da se je UV povečala za 3,0 % od Maunderjevega minimuma.{{r|flig-2000}}

[[slika:Milankovitch Variations.png|thumb|right|250px|Spremembe Zemljinega [[tir]]a, ki povzročajo spremembe v toku Sončeve energije na visoki zemljepisni širini, in opazovani [[ledenik|ledeniški]] cikli.]]

Nekatere razlike v osončenosti niso posledica Sončevih sprememb, ampak prej posledica gibanja Zemlje med njenim [[apsidna točka|prisončjem in odsončjem]] ali sprememb porazdelitve sevanja po zemljepisni širini. Te tirne spremembe ali Milankovićevi cikli so v dolgih obdobjih povzročile spremembe [[sevalnost]]i do 25 % (krajevno; globalne povprečne spremembe so veliko manjše). Najnovejši pomemben dogodek je bil nagib vrtilne osi 24° med borealnim poletjem blizu [[holocenski podnebni optimum|holocenskega podnebnega optimuma]]. Pridobivanje časovne vrste za <math> \overline{Q}^{\mathrm{dan}} \!\, </math> za določen letni čas in določeno zemljepisno širino je uporabna aplikacija v teoriji Milankovićevih ciklov. Na primer, ob poletnem Sončevem obratu je deklinacija <math> \delta \!\, </math> enaka nagibu vrtilne osi <math> \varepsilon \!\, </math>. Razdalja do Sonca je:

: <math> \frac{a_{0}}{a_{\rm Z}} = 1 + e\cos(\theta - \varpi) = 1 + e\cos \left( \frac{\pi}{2} - \varpi \right) = 1 + e \sin \varpi \!\, . </math>

Za ta izračun poletnega Sončevega obrata je vloga eliptičnega tira v celoti vključena v pomemben produkt <math> e \sin \varpi \!\, </math>, [[precesija|precesijski]] indeks, katerega sprememba prevladuje nad spremembami osončenosti na 65° severno, ko je izsrednost velika. Naslednjih 100.000 let, ko so spremembe v izsrednosti relativno majhne, prevladujejo spremembe v nagibu vrtilne osi.

=== Merjenje ===

Vesoljski zapis TSI obsega meritve več kot desetih [[radiometer|radiometrov]] in zajema [[seznam Sončevih ciklov|tri Sončeve cikle]]. Vsi sodobni satelitski inštrumenti TSI uporabljajo [[aktivni votlinski radiometer|električno nadomestno radiometrijo z aktivno votlino]]. Ta tehnika meri električno ogrevanje, ki je potrebno za vzdrževanje absorpcijske zatemnjene votline v toplotnem ravnovesju z vpadno sončno svetlobo, ki gre skozi natančno [[zaslonka|zaslonko]] umerjenega območja. Zaslonka se modulira preko [[zaklop (fotografija)|zaklopa]]. Za zaznavanje dolgoročnih sprememb Sončeve obsevanosti so potrebne [[merilna negotovost|merilne negotovosti]] [[točnost]]i <{{nbsp}}0,01{{nbsp}}%, ker so pričakovane spremembe v območju 0,05–0,15{{nbsp}}W/m<sup>2</sup> na stoletje.{{r|kopp-2011}}

==== Medčasovno umerjanje ====

V orbiti se [[radiometrija|radiometrična]] umerjanja odmikajo zaradi razlogov, vključno s Sončevo degradacijo votline, elektronsko degradacijo grelnika, površinsko degradacijo natančne odprtine ter različnimi površinskimi emisijami in temperaturami, ki spreminjajo toplotno ozadje. Ta umerjanja zahtevajo kompenzacijo, da se ohranijo dosledne meritve.{{r|kopp-2011}}

Iz različnih razlogov se viri ne strinjajo vedno. Vrednosti TSI [[satelit]]a [[Solar Radiation and Climate Experiment]]/Total Irradiance Measurement (SORCE/TIM) so nižje od prejšnjih meritev Earth Radiometer Budget Experiment (ERBE) na satelitu [[Earth Radiation Budget Satellite]] (ERBS), inštumenta Variability of solar IRradiance and Gravity Oscillations (VIRGO) na [[vesoljsko plovilo|plovilu]] [[Solar and Heliospheric Observatory]] (SOHO) in inštrumentov ACRIM na satelitu [[Solar Maximum Mission]] (SMM), orbitalnem oservatoriju [[Upper Atmosphere Research Satellite]] (UARS) in satelitu Active Cavity Radiometer Irradiance Monitor Satellite ([[ACRIMSAT]]). Zemeljska umerjanja pred izstrelitvijo so se zanašale na meritve na ravni komponent in ne na sistemski ravni, saj tedanji standardi obsevanosti niso imeli dovolj absolutnih točnosti.{{r|kopp-2011}}

Stabilnost meritev vključuje izpostavljanje različnih radiometrskih votlin različnim kopičenjem Sončevega sevanja za količinsko opredelitev degradacijskih učinkov, odvisnih od izpostavljenosti. Ti učinki se nato kompenzirajo v končnih podatkih. Prekrivanja opazovanj omogočajo popravke tako za absolutne odmike kot za validacijo inštrumentalnih odmikov.{{r|kopp-2011}}

Negotovosti posameznih opazovanj presegajo spremenljivost obsevanosti (~0,1{{nbsp}}%). Tako se stabilnost inštrumenta in kontinuiteta merjenja zanaša na izračun dejanskih sprememb.

Dolgotrajne radiometrske odmike je mogoče zamenjati s spremembami obsevanosti, ki jih je mogoče napačno pojasnjevati kot vpliv na [[podnebje]]. Primeri vključujejo vprašanje povečanja obsevanosti med minimumoma cikla v letih 1986 in 1996, ki je očitno samo v kompozitu ACRIM (in ne v modelu) in nizkih ravni obsevanosti v kompozitu PMOD med minimumom leta 2008.

Kljub dejstvu, da ACRIM I, ACRIM II, ACRIM III, VIRGO in TIM vse sledijo degradaciji z odvečnimi votlinami, ostajajo opazne in nepojasnjene razlike v obsevanosti in modeliranih vplivih [[Sončeva pega|Sončevih peg]] in [[Sončeva fakula|fakul]].

==== Vztrajne nedoslednosti ====

Nesoglasje med prekrivajočimi se opazovanji kaže na nerazrešene odmike, ki nakazujejo, da zapis TSI ni dovolj stabilen za razločevanje Sončevih sprememb na desetletnih časovnih lestvicah. Samo kompozit ACRIM kaže povečanje obsevanosti za ~1{{nbsp}}W/m<sup>2</sup> med letoma 1986 in 1996; te spremembe tudi v modelu ni.{{r|kopp-2011}}

Priporočila za odpravo neskladij inštrumentov vključujejo potrjevanje točnosti optičnih meritev s primerjavo zemeljskih inštrumentov z laboratorijskimi referencami, kot so tisti na [[Narodni urad za standarde in tehnologijo|Nacionalnem inštitutu za standarde in tehnologijo]] (NIST). Validacija NIST umerjanj površine zaslonke uporablja rezervne dele iz vsakega instrumenta in uporabo popravkov [[uklon]]a od zaslonke, ki omejuje pogled.{{r|kopp-2011}}

Za ACRIM je NIST ugotovil, da uklon od zaslonke, ki omejuje pogled, prispeva 0,13{{nbsp}}% signala, ki ni upoštevan v treh inštrumentih ACRIM. Ta popravek zniža sporočene vrednosti ACRIM, s čimer se ACRIM približa TIM. Pri ACRIM in vseh drugih inštrumentih razen TIM je zaslonka globoko v notranjosti inštrumenta, z večjo zaslonko, ki omejuje pogled spredaj. Odvisno od nepopolnosti robov lahko to neposredno razprši svetlobo v votlino. Ta oblika prepušča v sprednji del inštrumenta dvakratno do trikratno količino svetlobe, ki naj bi jo izmerili – če se ta dodatna svetloba popolnoma ne absorbira ali razprši, proizvaja napačno visoke [[signal]]e. Nasprotno zasnova TIM postavlja točno zaslonko spredaj, tako da vstopi samo želena svetloba.{{r|kopp-2011}}

Spremembe iz drugih virov verjetno vključujejo letno sistematiko v podatkih ACRIM III, ki je skoraj v fazi z razdaljo Sonce-Zemlja, in 90-dnevne skoke v podatkih VIRGO, ki sovpadajo z manevri plovila SOHO, ki so bili najbolj očitni med Sončevim minimumom leta 2008.

==== TSI Radiometer Facility ====

Visoka absolutna točnost TIM ustvarja nove priložnosti za merjenje podnebnih spremenljivk. TSI Radiometer Facility (TRF) je [[kriogenika|kriogenski]] radiometer, ki deluje v [[vakuum]]u z nadzorovanimi viri svetlobe. L-1 Standards and Technology (LASP) je zasnoval in izdelal sistem, dokončan leta 2008. Umerjen je bil za optično moč glede na Primary Optical Watt Radiometer NIST, [[kriogenski radiometer]], ki vzdržuje lestvico moči sevanja NIST z negotovostjo 0,02{{nbsp}}% (<math> 1 \sigma \!\, </math>). Od leta 2011 je bil TRF edini objekt, ki se je približal želeni <0,01{{nbsp}}% negotovosti za predizstrelitveno validacijo solarnih radiometrov, ki merijo obsevanost (namesto le optične moči) pri ravneh sončne moči in pod vakuumskimi pogoji.{{r|kopp-2011}}

TRF zajame referenčni radiometer in preskuševalni inštrument v skupni vakuumski sistem, ki vsebuje stacionarni, prostorsko enoten svetleči žarek. Točna zaslonka s površino, umerjeno na 0,0031{{nbsp}}% (<math> 1 \sigma \!\, </math>), določa izmerjeni del žarka. Točna zaslonka preskusnega inštrumenta je nameščena na istem mestu, ne da bi optično spremenila žarek, za neposredno primerjavo z referenčnim. Spremenljiva moč žarka zagotavlja diagnostiko linearnosti, spremenljiv premer žarka pa diagnosticira sipanje iz različnih komponent inštrumenta.{{r|kopp-2011}}

Absolutni lestvici inštrumentov za letenje Glory/TIM in PICARD/PREMOS sta zdaj sledljivi do TRF v optični moči in obsevanosti. Posledična visoka točnost zmanjša posledice kakršne koli prihodnje vrzeli v zapisu Sončeve obsevanosti.{{r|kopp-2011}}
{| class="wikitable"
|+ Razlika relativno na TRF{{r|kopp-2011}}
! inštrument
! obsevanost, omejevanje pogleda <br /> zaslonka prenapolnjena
! obsevanost, točna <br /> zaslonka prenapolnjena
! pripisljiva razlika <br /> razpršiti napako
! izmerjena optična <br/> napaka moči
! skladnost preostale <br /> obsevanosti
! [[negotovost]]
|-
| SORCE/TIM na tleh || {{n/a|—}} || −0,037{{nbsp}}% || {{n/a|—}} || −0,037{{nbsp}}% || 0,000{{nbsp}}% || 0,032{{nbsp}}%
|-
| Glory/TIM med poletom || {{n/a|—}} || −0,012{{nbsp}}% || {{n/a|—}} ||−0,029{{nbsp}}% || 0,017{{nbsp}}% || 0,020{{nbsp}}%
|-
| PREMOS-1 na tleh  || −0,005{{nbsp}}% || −0,104{{nbsp}}% || 0,098{{nbsp}}% || −0,049{{nbsp}}% || −0,104{{nbsp}}% || ~0,038{{nbsp}}%
|-
| PREMOS-3 med poletom  || 0,642{{nbsp}}% || 0,605{{nbsp}}% || 0,037{{nbsp}}% || 0,631{{nbsp}}% || −0,026{{nbsp}}%  || ~0,027{{nbsp}}%
|-
| VIRGO-2 na tleh   || 0,897{{nbsp}}% || 0,743{{nbsp}}% || 0,154{{nbsp}}% || 0,730{{nbsp}}% || 0,013{{nbsp}}% || ~0,025{{nbsp}}%
|}

==== Ponovno ocenjevanje leta 2011 ====

Najverjetnejša vrednost TSI, ki predstavlja Sončev minimum, je {{val|1360,9|0,5|u=W/m<sup>2</sup>}}, kar je nižje od prej sprejete vrednosti {{val|1365,4|1,3|u=W/m<sup>2</sup>}}, določene v 1990-ih. Nova vrednost izhaja iz SORCE/TIM in radiometričnih laboratorijskih preskusov. Sipana svetloba je glavni vzrok za višje vrednosti obsevanosti, ki so jih izmerili prejšnji sateliti, pri katerih je točna zaslonka nameščena za večjo zaslonko, ki omejuje pogled. TIM uporablja zaslonko za omejevanje pogleda, manjšo od točne zaslonke, ki preprečuje ta lažni signal. Nova ocena temelji na boljših meritvah in ne na spremembi sončne moči.{{r|kopp-2011}}

Razdelitev relativnega deleža Sončevih peg in fakularnih vplivov iz podatkov SORCE/TIM na podlagi [[regresija|regresijskega]] modela predstavlja 92{{nbsp}}% opazovane variance in sledi opazovanim trendom znotraj območja stabilnosti TIM. Ta skladnost zagotavlja nadaljnje dokaze, da so spremembe TSI predvsem posledica magnetne aktivnosti Sončeve površine.{{r|kopp-2011}}

Netočnosti inštrumentov dodajajo veliko negotovost pri določanju [[Zemljin energetski proračun|Zemljine energetske bilance]]. Energijsko neravnovesje so različno izmerili (med globokim [[Sončev minimum|Sončevim minimumom]] 2005–2010) in znaša {{val|+0,58|0,15|u=W/m<sup>2</sup>}},{{r|hans-2012}} {{val|+0,60|0,17|u=W/m<sup>2</sup>}}{{r|step-2012}} in {{val|+0,85|u=W/m<sup>2</sup>}}. Ocene meritev v vesolju se gibljejo med +3–7{{nbsp}}W/m<sup>2</sup>. Nižja vrednost TSI SORCE/TIM zmanjša to razliko za 1{{nbsp}}W/m<sup>2</sup>. Ta razlika med novo nižjo vrednostjo TIM in prejšnjimi meritvami TSI ustreza podnebnemu siljenju −0,8{{nbsp}}W/m<sup>2</sup>, kar je primerljivo z energijskim neravnovesjem.{{r|kopp-2011}}

==== Ponovno ocenjevanje leta 2014 ====

Leta 2014 so razvili nov kompozit ACRIM z uporabo posodobljenega zapisa ACRIM3. Dodal je popravke za sipanje in uklon, razkrite med nedavnim preskušanjem pri TRF, in dve posodobitvi algoritma. Posodobitve algoritma natančneje upoštevajo toplotno obnašanje inštrumenta in razčlenjevanje podatkov o ciklu zaklopa. Ti so popravili komponento kvaziletnega lažnega signala in povečali [[razmerje signal/šum|razmerje med signalom in šumom]]. Neto učinek teh popravkov je zmanjšal povprečno vrednost TSI ACRIM3, ne da bi vplival na trende v TSI kompozita ACRIM.{{r|scaf-2014}}

Razlike med kompozitoma ACRIM in PMOD TSI so očitne, najpomembnejše pa so trendi Sončevega minimuma do minimuma med [[21. Sončev cikel|21.]]–[[23. Sončev cikel|23. Sončevim ciklom]]. ACRIM je ugotovil povečanje +0,037{{nbsp}}%/desetletje od leta 1980 do leta 2000 in nato zmanjšanje. PMOD namesto tega predstavlja stalno zmanjševanje od leta 1978. Pomembne razlike je mogoče opaziti tudi med vrhuncem 21. in [[22. Sončev cikel|22. Sončevega cikla]]. Te izhajajo iz dejstva, da ACRIM uporablja izvirne rezultate TSI, ki so jih objavile skupine za satelitske poskuse, medtem ko PMOD nekatere rezultate bistveno spremeni, da jih uskladi z določenimi posredniškimi modeli TSI. Posledice povečanja TSI med globalnim segrevanjem v zadnjih dveh desetletjih 20. stoletja so, da je Sončevo siljenje morda nekoliko večji dejavnik podnebnih sprememb, kot je predstavljeno v [[model splošnega kroženja|podnebnih modelih splošnega kroženja]] [[CMIP5]].{{r|scaf-2014}}

== Obsevanost na zemeljskem površju ==

[[slika:SR20 pyranometer 1.jpg|thumb|left|200px|[[Piranometer]] za merjenje globalne obsevanosti]]
[[slika:DR01_pyrheliometer_1.jpg|thumb|right|[[Pirheliometer]], nameščen na [[sledilnik Soncu]], za merjenje [[neposredna insolacija|neposredne normalne obsevanosti]] (DNI)]]

Povprečno letno Sončevo sevanje, ki doseže vrh Zemljinega ozračja, je približno 1361{{nbsp}}W/m<sup>2</sup> (solarna konstanta <math> j_{\odot} \!\, </math>{{r|codd-2016}}). Sončni žarki so [[slabljenje|oslabljeni]], ko gredo skozi ozračje, tako da ostane največja normalna površinska obsevanost približno 1000{{nbsp}}W/m<sup>2</sup> na [[morska gladina|morski gladini]] ob jasnem dnevu. Ko nad ozračje prihaja 1361{{nbsp}}W/m<sup>2</sup> (ko je Sonce v [[nadglavišče|nadglavišču]] na nebu brez oblačka), je neposredno Sonce približno 1050{{nbsp}}W/m<sup>2</sup>, globalno sevanje na vodoravni površini pri tleh pa približno 1120{{nbsp}}W/m<sup>2</sup> 1120 W/m2.{{r|spl10}} Slednja vrednost vključuje sevanje, sipano ali ponovno oddano v ozračju in okolici. Dejanska vrednost se spreminja glede na kot Sonca in okoliščine v ozračju. Brez upoštevanja oblakov je dnevna povprečna osončenost Zemlje približno {{nowrap|6 kWh/m<sup>2</sup> {{=}} 21,6 MJ/m<sup>2</sup>}}.

Izhod, na primer, [[fotovoltaika|fotovoltaične]] plošče, je delno odvisen od kota Sonca glede na ploščo. Eno Sonce je enota [[tok|toka moči]] in ne standardna vrednost za dejansko osončenost. Včasih se ta enota imenuje sol in se je ne sme zamenjati s sol, ki pomeni en [[merjenje časa na Marsu|Sončev dan]].{{r|alli-2008}}

=== Absorpcija in odboj ===

[[slika:Solar spectrum en.svg|thumb|left|250px|Spekter Sončeve obsevanosti nad [[ozračje]]m (rumeno) in na [[zemeljsko površje|površju]] (rdeče). Črna krivulja je spekter [[črno telo|črnega telesa]] s temperaturo 5778{{nbsp}}K.]]

Del sevanja, ki doseže objekt, se absorbira, preostanek pa se odbije. Običajno se absorbirano sevanje pretvori v [[toplotna energija|toplotno energijo]], s čimer se poveča temperatura objekta. Umetni ali naravni sistemi pa lahko pretvorijo del absorbiranega sevanja v drugo obliko, kot je [[elektrika]] ali [[kemična vez|kemične vezi]], kot v primeru fotovoltaičnih celic ali [[rastline|rastlin]]. Delež odbitega sevanja je [[odbojnost]] objekta ali [[albedo]].

=== Vpliv projekcije ===

[[slika:Seasons.too.png|thumb|right|Vpliv projekcije: En sončni žarek, širok eno miljo, sveti na tla pod kotom 90°, drugi pa pod kotom 30°. [[kot|Poševni]] sončni žarek razporedi svojo svetlobno energijo na dvakrat večjo površino.]]

Osončenost na površini je največja, ko je površina neposredno obrnjena (normalno) proti Soncu. Ko se kot med površino in Soncem premakne od normale, se osončenost zmanjša sorazmerno s [[kosinus]]om kota; glej [[vpliv Sončevega kota na podnebje]].

Na sliki je prikazan kot med tlemi in sončnim žarkom in ne med navpično smerjo in sončnim žarkom – zato je [[sinus]] primeren namesto kosinusa. Sončni žarek, širok eno miljo, prihaja neposredno nad glavo, drugi pa pod kotom 30° glede na vodoravno ravnino. Sinus kota 30° je 1/2, medtem ko je sinus kota 90° enak 1. Poševni sončni žarek toko širi svetlobo po dvakratni površini. Posledično pade na vsako kvadratno miljo pol manj svetlobe.

Ta vpliv projekcije je glavni razlog, zakaj so Zemljina [[polarno območje|polarna območja]] veliko hladnejša od [[ekvatorialno območje|ekvatorialnih območij]]. V letnem povprečju sta [[Zemljin tečaj|pola]] deležna manj sončne svetlobe kot [[ekvator]], ker sta vedno nagnjena bolj stran od Sonca kot tropi, poleg tega pa sploh nista deležna sončne svetlobe v šestih mesecih svojih [[zima|zim]].

=== Vpliv absorpcije ===

Pri nižjem kotu mora svetloba potovati tudi skozi več ozračja. To jo oslabi (z absorpcijo in sipanjem), kar dodatno zmanjša osončenost na površju.

Slabljenje ureja [[absorpcijski zakon]], in sicer, da se [[prepustnost]] ali delež osončenosti, ki doseže površje, [[eksponentna funkcija|eksponentno]] zmanjšuje z [[optična globina|optično globino]] ali [[absorbanca|absorbanco]] (pojma se razlikujeta samo za konstantni faktor <math> \ln 10 = 2,303 \!\, </math>) poti osončenosti skozi ozračje. Za katero koli dano kratko dolžino poti je optična globina sorazmerna s številom absorberjev in sipalcev vzdolž te dolžine in običajno narašča z nižanjem nadmorske višine. Optična globina celotne poti je potem integral (vsota) teh optičnih globin vzdolž poti.

Kadar je gostota absorberjev slojevita, torej veliko bolj odvisna od navpične kot vodoravne lege v ozračju, je v dobrem približku optična globina obratno sorazmerna z vplivom projekcije, to je s kosinusom zenitnega kota. Ker se prepustnost eksponentno zmanjšuje z naraščajočo optično globino, ko se Sonce približuje [[obzorje|obzorju]], pride točka, ko absorpcija prevladuje nad projekcijo do konca dneva. Z razmeroma visoko stopnjo absorpcije je to lahko precejšen del poznega [[popoldan|popoldneva]] in prav tako zgodnjega [[jutro|jutra]]. Nasprotno pa v (domnevni) popolni odsotnosti absorpcije ostane optična globina enaka nič na vseh višinah Sonca, kar pomeni, da prepustnost ostane 1, zato velja le vpliv projekcije.

=== Zemljevidi Sončevega potenciala ===

Ocena in kartiranje Sončevega potenciala na svetovni, regionalni in državni ravni sta bili predmet velikega akademskega in komercialnega zanimanja. Eden prvih poskusov izvedbe celovitega kartiranja Sončevega potenciala za posamezne države je bil projekt Solar & Wind Resource Assessment (SWERA),{{r|spl11}} ki ga je financiral [[Program Združenih narodov za okolje]], izvajal pa ga je [[Nacionalni laboratorij za obnovljivo energijo|Nacionalni laboratorij za obnovljivo energijo ZDA]]. Drugi primeri vključujejo globalno kartiranje [[NASA|Nase]] in drugih podobnih inštitutov, od katerih jih je veliko na voljo v Globalnem atlasu za obnovljivo energijo, ki ga zagotavlja [[Mednarodna agencija za obnovljivo energijo]] (IRENA). Sedaj obstajajo mnoga komercialna podjetja, ki razvijalcem [[sončna energija|sončne energije]] zagotavljajo podatke o sončnih virih, vključno s 3E, Clean Power Research, SoDa Solar Radiation Data, Solargis, Vaisala (prej 3Tier) in Vortex, in ta podjetja so pogosto zastonj zagotavljala zemljevide Sončevega potenciala. Januarja 2017 je [[Svetovna banka]] izdala aplikacijo [[Global Solar Atlas]], pri čemer je uporabila podatke, ki jih je zagotovil Solargis, da bi zagotovila en sam vir visokokakovostnih Sončevih podatkov, [[zemljevid]]ov in slojev [[geografski informacijski sistem|GIS]], ki pokrivajo vse države.

<gallery mode="packed" style="text-align:center" heights="200" caption="Zemljevidi potenciala GHI po regijah in državah (Opomba: barve na zemljevidih niso enake)">
Sub Saharan Africa GHI Solar-resource-map GlobalSolarAtlas World-Bank-Esmap-Solargis.png|[[podsaharska Afrika]]
Latin America and Caribbean GHI Solar-resource-map GlobalSolarAtlas World-Bank-Esmap-Solargis.png|[[Latinska Amerika]] in [[Karibi]]
China GHI Solar-resource-map GlobalSolarAtlas World-Bank-Esmap-Solargis.png|[[Kitajska]]
India GHI Solar-resource-map GlobalSolarAtlas World-Bank-Esmap-Solargis.png|[[Indija]]
Mexico GHI Solar-resource-map GlobalSolarAtlas World-Bank-Esmap-Solargis.png|[[Mehika]]
South Africa GHI Solar-resource-map GlobalSolarAtlas World-Bank-Esmap-Solargis.png|[[Južna Afrika]]
</gallery>

Zemljevidi Sončevega sevanja so izdelani z uporabo podatkovnih zbirk, pridobljenih iz satelitskih posnetkov, na primer z uporabo vidnih slik s satelita [[Meteosat]] Prime. Na slikah je uporabljena metoda za določanje Sončevega sevanja. En dobro preverjen model satelita do obsevanosti je model SUNY.{{r|nonn-2014}} Točnost tega modela je dobro ocenjena. Na splošno so zemljevidi Sončeve obsevanosti točni, zlasti za globalno vodoravno obsevanost.

== Uporabe ==

{| class="wikitable" style="float:right;" 
|+ Pretvorbeni faktor (za stranski stolpec se pomnoži zgornjo vrstico s faktorjem)
|-
!
! W/m<sup>2</sup>
! kW·h/(m<sup>2</sup>·dan)
! Sončne ure/dan
! kWh/(m<sup>2</sup>·leto)
! kWh/(kWp·leto)
|-
! W/m<sup>2</sup>
| 1
| 41,66666
| 41,66666
| 0,1140796
| 0,1521061
|-
! kW·h/(m<sup>2</sup>·dan)
| 0,024
| 1
| 1
| 0,0027379
| 0,0036505
|-
! Sončeve ure/dan
| 0,024
| 1
| 1
| 0,0027379
| 0,0036505
|-
! kWh/(m<sup>2</sup>·leto)
| 8,765813
| 365,2422
| 365,2422
| 1
| 1,333333
|-
! kWh/(kWp·leto)
| 6,574360
| 273,9316
| 273,9316
| 0,75
| 1
|}

=== Sončna moč ===

[[slika:Solar energy.jpg|thumb|right|250px|[[Sončna svetloba]] prenaša sevalno energijo v valovnih dolžinah [[vidna svetloba|vidne svetlobe]]. Sevalna energija se lahko razvije za proizvodnjo [[sončna energija|sončne energije]].]]

Podatki o Sončevi obsevanosti se uporabljajo za načrtovanje uvedbe [[sončna energija|sistemov sončne energije]].{{r|spl12}} V mnogih državah je mogoče podatke pridobiti iz zemljevida osončenosti ali iz razpredelnic osončenosti, ki odražajo podatke za zadnjih 30–50 let. Različne tehnologije sončne energije lahko uporabljajo različne komponente celotne obsevanosti. Medtem ko lahko sončne fotovoltaične plošče pretvorijo v elektriko tako neposredno obsevanost kot difuzno obsevanost, lahko [[koncentrirana sončna energija]] učinkovito deluje le z neposredno obsevanostjo, zaradi česar so ti sistemi primerni samo na lokacijah z relativno nizko oblačnostjo.

Ker so paneli sončnih kolektorjev skoraj vedno nameščeni pod kotom proti Soncu, je treba prilagoditi vrednosti osončenosti, da se ugotovi količina sončne svetlobe, ki pade na panel. To bo preprečilo ocene, ki so netočno nizke za zimo in netočno visoke za [[poletje]].{{r|spl13}} To tudi pomeni, da količina sončne svetlobe, ki pade na sončno ploščo na visoki zemljepisni širini, ni tako nizka v primerjavi s svetlobo na ekvatorju, kot bi bila, če bi se upoštevala samo osončenost na vodoravni površini. Vrednosti vodoravne osončenosti segajo od 800 do 950{{nbsp}}kWh/(kWp·leto) na [[Norveška|Norveškem]] do 2.900{{nbsp}}kWh/(kWp·leto) v [[Avstralija|Avstraliji]]. Toda pravilno nagnjena plošča na zemljepisni širini 50° prejme 1860{{nbsp}}kWh/(kWp·leto) v primerjavi z 2370 na ekvatorju.{{r|land-2017}} Pravzaprav pod jasnim nebom solarna plošča, postavljena vodoravno na severnem ali južnem polu sredi poletja, prejme več sončne svetlobe v 24 urah (kosinus vpadnega kota je enak sin 23,5° ali približno 0,40) kot vodoravna plošča na ekvatorju pri enakonočju (povprečni kosinus je enak <math> 1/\pi \!\, </math> ali približno 0,32).

Fotovoltaični paneli so ocenjeni pod standardnimi pogoji, da se določi Wp (najvišja vrednost v vatih),{{r|spl14}} ki se lahko nato uporabi z osončenostjo, prilagojeno dejavnikom, kot so nagib, sledenje in senčenje, da se določi pričakovani izhod.{{r|spl15}}

=== Zgradbe ===

[[slika:Insolation.gif|thumb|right|250px|Sprememba osončenosti po mesecih; povprečja 1984–1993 za januar (zgoraj) in april (spodaj)]]

V [[gradbeništvo|gradbeništvu]] je osončenost pomembna točka pri načrtovanju [[stavba|stavbe]] za določeno lokacijo.{{r|nall-2004}}

Vpliv projekcije je mogoče uporabiti za načrtovanje stavb, ki so poleti hladne in pozimi tople, tako da se zagotovijo navpična okna na strani stavbe, obrnjeni proti ekvatorju (južna stran na [[severna polobla|severni polobli]] ali severna stran na [[južna polobla|južni polobli]]): to maksimizira osončenost v zimskih mesecih, ko je Sonce nizko na nebu, in jo zminimizira poleti, ko je Sonce visoko. (Navidezna [[analema|Sončeva pot sever-jug]] prek neba obsega 47° skozi leto).

=== Nizke gradnje ===

V [[nizke gradnje|nizkih gradnjah]] in [[hidrologija|hidrologiji]] numerični modeli odtoka [[taljenje snega|taljenega snega]] uporabljajo opazovanja osončenosti. To omogoča oceno hitrosti sproščanja [[voda|vode]] iz taleče se [[sneg|snežne]] odeje. Merjenje na terenu se izvede s pomočjo [[piranometer|piranometra]].

=== Raziskovanje podnebja ===

Obsevanost je pomembna pri podnebnem modeliranju in napovedovanju vremena. Neničelno povprečje globalnega neto sevanja v zgornjem delu  ozračja kaže na toplotno neravnovesje Zemlje, ki ga povzroča [[podnebno siljenje]].

Vpliv nižje vrednosti TSI iz leta 2014 na podnebne modele ni znan. Nekaj desetink odstotka spremembe absolutne ravni TSI se običajno šteje za minimalne posledice za podnebne simulacije. Nove meritve zahtevajo prilagoditve parametrov podnebnega modela.

Poskusi z modelom GISS 3 so raziskali občutljivost delovanja modela na absolutno vrednost TSI v sedanjem in predindustrijskem obdobju ter na primer opisali, kako je zmanjšanje obsevanosti razdeljeno med ozračjem in površjem ter učinke na odhajajoče sevanje.{{r|kopp-2011}}

Ocena vpliva dolgotrajnih sprememb obsevanosti na podnebje zahteva večjo stabilnost inštrumentov{{r|kopp-2011}} v kombinaciji z zanesljivimi opazovanji [[globalna tempartura površja|globalne površinske temperature]] za količinsko opredelitev procesov podnebnega odziva na sevalno siljenje na desetletnih časovnih lestvicah. Opaženo 0,1{{nbsp}}% povečanje obsevanosti daje 0,22{{nbsp}}W/m<sup>2</sup> vplivanja na podnebno siljenje, kar kaže na prehodni odziv podnebja 0,6{{nbsp}}°C na W/m2. Ta odziv je večji za faktor 2 ali več kot v modelih iz leta 2008, ki jih je ocenil [[Medvladni forum za podnebne spremembe]] (IPCC), kar se morda pojavlja v modelirani toploti, ki jo privzema [[ocean]].{{r|kopp-2011}}

=== Globalno ohlajanje ===

Merjenje zmogljivosti površine za odboj Sončeve obsevanosti je bistvenega pomena za pasivno dnevno sevalno hlajenje (PDRC), ki so ga predlagali kot metodo za obračanje krajevnih in globalnih dvigov temperature, povezanih z [[globalno segrevanje|globalnim segrevanjem]].{{r|han--2022}}{{r|mund-2019}} Za merjenje hladilne moči pasivne sevalne hladilne površine je treba kvantificirati absorbirano moč ozračnega in Sončevega sevanja. Ob jasnem dnevu lahko Sončeva obsevanost doseže 1000{{nbsp}}W/m<sup>2</sup> z difuzno komponento med 50 in 100{{nbsp}}W/m<sup>2</sup>. V povprečju je bila hladilna moč pasivne dnevne sevalne hladilne površine ocenjena na ~100–150{{nbsp}}W/m<sup>2</sup>.{{r|chen-2022}}

=== Vesolje  ===

Osončenost je glavna spremenljivka, ki vpliva na [[planetarna ravnovesna temperatura|ravnovesno temperaturo]] pri načrtovanju [[vesoljsko plovilo|vesoljskih plovil]] in [[planetologija|planetologiji]].

[[Sončev cikel|Merjenje Sončeve aktivnosti in obsevanosti]] je skrb za vesoljska potovanja. Na primer, ameriška vesoljska agencija [[NASA]] je leta 2003 izstrelila svoj satelit [[Solar Radiation and Climate Experiment]] (SORCE) s štirimi inšrumenti: Total Irradiance Monitor (TIM), Solar Stellar Irradiance Comparison Experiment (SOLSTICE), Spectral Irradiance Monitor (SIM) in XUV Photometer System (XPS).{{r|boxw-2012}}

== Glej tudi ==
{{portal|Astronomija}}
{{div col|colwidth=27em}}
* {{medjezikovna povezava|Zemljin energetski proračun|en|Earth's energy budget}}
* {{medjezikovna povezava|krivulja PI|en|curve}} (krivulja fotosinteze in obsevanosti)
* {{medjezikovna povezava|obsevanost|en|irradiance}}
* [[odbojnost]]
* {{medjezikovna povezava|tok vektorskega polja|en|flux}}
* {{medjezikovna povezava|gostota moči|en|power density}}
* {{medjezikovna povezava|Sončeva karta|en|Sun chart}}
* {{medjezikovna povezava|sončna svetloba|en|Sunlight}}
* {{medjezikovna povezava|čas sončnega obsevanja|en|Sunshine duration}}
** {{medjezikovna povezava|seznam mest po času sončnega obsevanja|en|list of cities by sunshine duration}}
{{div col end}}

== Sklici ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
{{sklici|refs=
<ref name="alli-2008">{{sktxt|Allison|Schmunk|2008}}.</ref>
<ref name="berg-1978">{{sktxt|Berger|1978}}.</ref>
<ref name="boar-1994">{{sktxt|Board on Global Change, Commission on Geosciences, Environment, and Resources, National Research Council|1994|pp=36}}.</ref>
<ref name="boxw-2012">{{sktxt|Boxwell|2012|pp=41–42}}.</ref>
<ref name="brun-2022">{{sktxt|Brun|Zimmermann|Hari|Pellissier|2022}}.</ref>
<ref name="chen-2022">{{sktxt|Chen|Pang|Chen|Yan|2022}}.</ref>
<ref name="codd-2016">{{sktxt|Coddington|Lean|Pilewskie|Snow|2016}}.</ref>
<ref name="duff-2013">{{sktxt|Duffie|Beckman|2013}}.</ref>
<ref name="flig-2000">{{sktxt|Fligge|Solanki|2000}}.</ref>
<ref name="guey-2009">{{sktxt|Gueymard|2009}}.</ref>
<ref name="guey-2015">{{sktxt|Gueymard|2015}}.</ref>
<ref name="han--2022">{{sktxt|Han|Fei|Li|Ng|2022}}.</ref>
<ref name="hans-2012">{{sktxt|Hansen|Sato|Kharecha|von Schuckmann|2012}}.</ref>
<ref name="hoga-2010">{{sktxt|Hogan|2010}}.</ref>
<ref name="kopp-2011">{{sktxt|Kopp|Lean|2011}}.</ref>
<ref name="kriv-2007">{{sktxt|Krivova|Balmaceda|Solanki|2007}}.</ref>
<ref name="land-2017">Pretvorjeno na letno osnovo iz {{sktxt|Landau|2017}}.</ref>
<ref name="lean-1989">{{sktxt|Lean|1989}}.</ref>
<ref name="mund-2019">{{sktxt|Munday|2019}}.</ref>
<ref name="nall-2004">{{sktxt|Nall|2004}}.</ref>
<ref name="nonn-2014">{{sktxt|Nonnenmacher|Kaur|Coimbra|2014}}.</ref>
<ref name="russ-2012">{{sktxt|Russell|2012}}.</ref>
<ref name="scaf-2014">{{sktxt|Scafetta|Willson|2014}}.</ref>
<ref name="seng-2017">{{sktxt|Sengupta|Habte|Gueymard|Wilbert|2017}}.</ref>
<ref name="stei-2009">{{sktxt|Steinhilber|Beer|Fröhlich|2009}}.</ref>
<ref name="step-2012">{{sktxt|Stephens|Li|Wild|Clayson|2012}}.</ref>
<ref name="thom-2022">{{sktxt|Thompson|Taylor|2022}}.</ref>
<ref name="vanb-2012">{{sktxt|Van Brummelen|2012}}.</ref>
<ref name="wang-2005">{{sktxt|Wang|Lean|Sheeley|2005}}.</ref>
<ref name="will-1991">{{sktxt|Willson|Hudson|1991}}.</ref>

<ref name="spl00">{{navedi splet|last1= Stickler|first1= Greg|title= Educational Brief - Solar Radiation and the Earth System|publisher= [[NASA]]|lang= en|url= http://education.gsfc.nasa.gov/experimental/July61999siteupdate/inv99Project.Site/Pages/science-briefs/ed-stickler/ed-irradiance.html|accessdate= 2016-05-05|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20160425164312/http://education.gsfc.nasa.gov/experimental/July61999siteupdate/inv99Project.Site/Pages/science-briefs/ed-stickler/ed-irradiance.html|archive-date= 2016-04-25}}</ref>
<ref name="spl01">{{navedi splet|title= World Bank|date= 2017|publisher= [[Global Solar Atlas]]|lang= en|url= https://globalsolaratlas.info}}</ref>
<ref name="spl02">{{navedi splet|title= RReDC Glossary of Solar Radiation Resource Terms|website= www.nrel.gov|lang= en|url= https://www.nrel.gov/grid/solar-resource/solar-glossary.html|accessdate= 2017-11-25}}</ref>
<ref name="spl03">{{navedi splet|title= What is the Difference between Horizontal and Tilted Global Solar Irradiance?|publisher= Kipp & Zonen|website= www.kippzonen.com|lang= en|url= http://www.kippzonen.com/News/408/The-Difference-between-Horizontal-and-Tilted-Global-Solar-Irradiance#.Whk1dUqWaHs|accessdate= 2017-11-25}}</ref>
<ref name="spl04">{{navedi splet|title= Solar Radiation Basics|publisher= [[Ministrstvo za energijo Združenih držav Amerike|Ministrstvo za energijo ZDA]]|website= www.energy.gov|lang= en|url= https://www.energy.gov/eere/solar/solar-radiation-basics|accessdate= 2022-04-23}}</ref>
<ref name="spl05">{{navedi splet|title= Part 3: Calculating Solar Angles - ITACA| website= www.itacanet.org|lang= en|url= http://www.itacanet.org/the-sun-as-a-source-of-energy/part-3-calculating-solar-angles/#3.5.-Angle-Of-Incidence|accessdate= 2018-04-21}}</ref>
<ref name="spl06">{{navedi splet|title= Insolation in The Azimuth Project|website= www.azimuthproject.org|lang= en|url= http://www.azimuthproject.org/azimuth/show/Insolation|accessdate= 2018-04-21|archive-date= 2023-03-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20230319142258/https://www.azimuthproject.org/azimuth/show/Insolation|url-status= dead}}</ref>
<ref name="spl07">{{navedi splet|title= Declination Angle - PVEducation|website= www.pveducation.org|lang= en|url= http://www.pveducation.org/pvcdrom/properties-of-sunlight/declination-angle|accessdate= 2018-04-21}}</ref>
<ref name="spl08">{{navedi splet|title= Solar Engineering of Thermal Processes|lang= en|url= http://ndl.ethernet.edu.et/bitstream/123456789/87795/1/Solar%20Engineering%20of%20Thermal%20Processes%2C%204th%20Edition%20-%20GearTeam.pdf }}</ref>
<ref name="spl09">{{navedi splet|title= Total Solar Irradiance Data|publisher= SORCE : [[Solar Radiation and Climate Experiment |SOlar Radiation and Climate Experiment]]|lang= en|url= http://lasp.colorado.edu/home/sorce/data/tsi-data/|accessdate= 2015-07-16}}</ref>
<ref name="spl10">{{navedi splet|title= Introduction to Solar Radiation|publisher= Newport Corporation|lang= en|url= https://www.newport.com/t/introduction-to-solar-radiation|url-status= live|archive-url= https://web.archive.org/web/20131029234117/http://www.newport.com/Introduction-to-Solar-Radiation/411919/1033/content.aspx|archive-date= 2013-10-29}}</ref>
<ref name="spl11">{{navedi splet|title= Solar and Wind Energy Resource Assessment (SWERA) {{navpičnica}} Open Energy Information|lang= en|url= https://openei.org/wiki/Solar_and_Wind_Energy_Resource_Assessment_(SWERA)}}</ref>
<ref name="spl12">{{navedi splet|title= Determining your solar power requirements and planning the number of components|lang= en|url= http://www.solar4power.com/solar-power-sizing.html}}</ref>
<ref name="spl13">{{navedi splet|title= Heliostat Concepts|work= redrok.com|lang= en|url = http://www.redrok.com/concept.htm#complaint}}</ref>
<ref name="spl14">{{navedi splet|title= Glossary|website= www.iea-pvps.org|lang= en|url= http://www.iea-pvps.org/pv/glossary.htm#STC|archive-url= https://web.archive.org/web/20061007051415/http://www.iea-pvps.org/pv/glossary.htm#STC|archive-date= 2006-10-07}}</ref>
<ref name="spl15">{{navedi splet|title= How Do Solar Panels Work?|website= glrea.org|lang= en|url= http://www.glrea.org/articles/howDoSolarPanelsWork.html|accessdate= 2018-04-21|archive-url= https://web.archive.org/web/20041015055731/http://www.glrea.org/articles/howDoSolarPanelsWork.html|url-status=dead|archive-date= 2004-10-15}}</ref>
}}
{{refend}}

== Viri ==

{{refbegin|1|normalfont=yes}}
* {{citat|last1= Allison|first1= Michael|last2= Schmunk|first2= Robert|title= Technical Notes on Mars Solar Time|date= 2008-08-05|publisher= [[NASA]]|lang= en|url = http://www.giss.nasa.gov/tools/mars24/help/notes.html|accessdate= 2012-01-16}}
* {{citat|last1= Berger|first1= André Léon|authorlink1= André Berger|title= Long-Term Variations of Daily Insolation and Quaternary Climatic Changes|journal= [[Journal of the Atmospheric Sciences]]|date= 1978-12-01|volume= 35|issue= 12|pages= 2362–2367|lang= en|doi= 10.1175/1520-0469(1978)035<2362:LTVODI>2.0.CO;2|issn= 0022-4928|doi-access= free|bibcode= 1978JAtS...35.2362B}}
* {{citat|author1= Board on Global Change, Commission on Geosciences, Environment, and Resources, National Research Council|title= Solar Influences on Global Change|date= 1994|publisher= National Academy Press|location= Washington, D.C|isbn= 978-0-30-905148-4|url= http://books.nap.edu/openbook.php?record_id=4778&page=R1|doi= 10.17226/4778|hdl= 2060/19950005971}}
* {{citat|last1= Boxwell|first1= Michael|title= Solar Electricity Handbook: A Simple, Practical Guide to Solar Energy|date= 2012}}
* {{citat|last1= Brun|first1= Philipp|last2= Zimmermann|first2= Niklaus E.|last3= Hari|first3= Chantal|last4= Pellissier|first4= Loïc|last5= Karger|first5= Dirk Nikolaus|id= preprint|title= Global climate-related predictors at kilometre resolution for the past and future. Earth Syst. Sci. Data Discuss|date= 2022|doi= 10.5194/essd-2022-212}}
* {{citat|last1= Chen|first1= Meijie|last2= Pang|first2= Dan|last3= Chen|first3= Xingyu|last4= Yan|first4= Hongjie|last5= Yang|first5= Yuan|title= Passive daytime radiative cooling: Fundamentals, material designs, and applications|journal= EcoMat|date= januar 2022|volume= 4|issue= 1|pages= e12153|doi= 10.1002/eom2.12153|s2cid= 240331557|doi-access= free}}
* {{citat|last1= Coddington|first1= Odele|last2= Lean|first2= Judith L.|last3= Pilewskie|first3= P.|last4= Snow|first4= M.|last5= Lindholm|first5= D.|title= A Solar Irradiance Climate Data Record|journal= [[Bulletin of the American Meteorological Society]]|date= 2016-08-22|volume= 97|issue= 7|pages= 1265–1282|bibcode= 2016BAMS...97.1265C|doi= 10.1175/bams-d-14-00265.1|doi-access= free}}
* {{citat|last1= Duffie|first1= John A.|last2= Beckman|first2= William A.|title= Solar Engineering of Thermal Processes: Duffie/Solar Engineering 4e|date= 2013-04-10|publisher= John Wiley & Sons, Inc.|isbn= 978-1-11-867160-3|location= Hoboken, NJ, ZDA|lang= en|doi= 10.1002/9781118671603|url= http://doi.wiley.com/10.1002/9781118671603}}
* {{navedi disertacijo|last1= Fligge|first1= Marcel|title= Modelling of Solar Irradiance Variations|date= 1999|publisher= [[Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich]]|type= doktorska disertacija|bibcode= 1999PhDT.......174F|doi= 10.3929/ethz-a-002047110}}
* {{citat|last1= Fligge|first1= Marcel|last2= Solanki|first2= Sami Khan|authorlink2= Sami Khan Solanki|title= The solar spectral irradiance since 1700|journal= [[Geophysical Research Letters]]|date= 2000|volume= 27|issue= 14|pages= 2157–2160|doi= 10.1029/2000GL000067|bibcode= 2000GeoRL..27.2157F|s2cid= 54744463|doi-access= free}}
* {{citat|last1= Foukal|first1= Peter V.|last2= Mack|first2= P. E.|last3= Vernazza|first3= J. E.|title= The effects of sunspots and faculae on the solar constant|journal= [[Astrophysical Journal]]|date= avgust 1977|volume= 215|pages= 952|doi= 10.1086/155431|bibcode= 1977ApJ...215..952F|doi-access= free}}
* {{citat|last1= Gueymard|first1= Christian A.|title= Direct and indirect uncertainties in the prediction of tilted irradiance for solar engineering applications|journal= [[Solar Energy]]|date= marec 2009|volume= 83|issue= 3|pages= 432–444|lang= en|doi= 10.1016/j.solener.2008.11.004|bibcode= 2009SoEn...83..432G}}
* {{citat|last1= Gueymard|first1= Chris A.|title= Uncertainties in Transposition and Decomposition Models: Lesson Learned|date= 2015|lang= en|url= https://www.nrel.gov/pv/assets/pdfs/2015_pvmrw_169_gueymard.pdf|accessdate= 2020-07-17}}
* {{citat|last1= Han|first1= Di|last2= Fei|first2= Jipeng|last3= Li|first3= Hong|last4= Ng|first4= Bing Feng|title= The criteria to achieving sub-ambient radiative cooling and its limits in tropical daytime|journal= Building and Environment|date= 2022-08-01|volume= 221|issue= 1|page= 109281|doi= 10.1016/j.buildenv.2022.109281|bibcode= 2022BuEnv.22109281H|via= Elsevier Science Direct}}
* {{citat|last1= Hansen|first1= James|last2= Sato|first2= Makiko|last3= Kharecha|first3= Pushker|last4= von Schuckmann|first4= Karina|title = Earth's Energy Imbalance|date= januar 2012|publisher= NASA|url= http://www.giss.nasa.gov/research/briefs/hansen_16/|archive-url= https://web.archive.org/web/20120204041743/http://www.giss.nasa.gov/research/briefs/hansen_16/|url-status= dead|archive-date= 2012-02-04}}
* {{citat|last1= Hogan|first1= C. Michael|date= 2010|chapter= Abiotic factor|title= Encyclopedia of Earth|editor-last1= Monosson|editor-first1= Emily|editor-last2= Cleveland|editor-first2= C.|publisher= National Council for Science and the Environment|location= Washington DC|lang= en|chapter-url= http://www.eoearth.org/article/Abiotic_factor?topic=49461}}
* {{citat|last1= Kopp|first1= Greg|last2= Lean|first2= Judith L.|title= A new, lower value of total solar irradiance: Evidence and climate significance|journal= Geophysical Research Letters|date= 2011-01-14|volume= 38|issue= 1|pages= L01706|bibcode= 2011GeoRL..38.1706K|doi= 10.1029/2010GL045777|doi-access= free}}
* {{citat|last1= Krivova|first1= Natalie A.|last2= Balmaceda|first2= L. A.|last3= Solanki|first3= Sami Khan|title= Reconstruction of solar total irradiance since 1700 from the surface magnetic flux|journal= [[Astronomy and Astrophysics]]|date= 2007|volume= 467|issue= 1|pages= 335–346|doi= 10.1051/0004-6361:20066725|bibcode= 2007A&A...467..335K|doi-access= free}}
* {{citat|last1= Landau|first1= Charles R.|title= Optimum Tilt of Solar Panels|date= 2017|lang= en|url= http://www.solarpaneltilt.com/ }}
* {{citat|last1= Lean|first1= Judith L.|authorlink1= Judith L. Lean|title= Contribution of Ultraviolet Irradiance Variations to Changes in the Sun's Total Irradiance|journal= [[Science]]|date= 1989-04-14|volume= 244|issue= 4901|pages= 197–200|quote= 1 odstotek Sončeve energije se oddaja pri ultravijoličnih valovnih dolžinah med 200 in 300 nanometri, zmanjšanje tega sevanja od 1. julija 1981 do 30. junija 1985 je predstavljalo 19 odstotkov zmanjšanja skupne obsevanosti.|doi= 10.1126/science.244.4901.197|pmid= 17835351|bibcode= 1989Sci...244..197L|s2cid= 41756073}} (19 % skupnega zmanjšanja 1/1366 je 1,4 % zmanjšanja v UV)
* {{citat|last1= Munday|first1= Jeremy N.|title= Tackling Climate Change through Radiative Cooling|journal= [[Joule (revija)|Joule]]|date= 2019-07-29|volume= 3|issue= 9|pages= 2057–2060|doi= 10.1016/j.joule.2019.07.010|s2cid= 201590290|doi-access= free}}
* {{citat|last1= Nall|first1= Daniel H.|title= Looking across the water: Climate-adaptive buildings in the United States & Europe|journal= The Construction Specifier|date= 2004|volume= 57|issue= 11|pages= 50–56|url= http://www.wspgroup.com/upload/Upload/Dan%20Nall%20Article%20PDF.pdf|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20090318230755/http://www.wspgroup.com/upload/Upload/Dan%20Nall%20Article%20PDF.pdf|archive-date= 2009-03-18}}
* {{citat|last1= Nonnenmacher|first1= Lukas|last2= Kaur|first2= Amanpreet|last3= Coimbra|first3= Carlos F. M.|title= Verification of the SUNY direct normal irradiance model with ground measurements|journal= Solar Energy|date= 2014-01-01|volume= 99|pages= 246–258|lang= en|doi= 10.1016/j.solener.2013.11.010|issn= 0038-092X|bibcode=2014SoEn...99..246N}}
* {{citat|last1= Russell|first1= Gary L.|title= Atmosphere-Ocean Model {{navpičnica}} Determination of the Earth's Orbital Parameters|date= 2012-03-27|website= aom.giss.nasa.gov|lang= en|url= http://aom.giss.nasa.gov/srorbpar.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20121105193107/http://aom.giss.nasa.gov/srorbpar.html|archive-date= 2012-11-05}}
* {{citat|last1= Scafetta|first1= Nicola|last2= Willson|first2= Richard C.|title= ACRIM total solar irradiance satellite composite validation versus TSI proxy models|journal= [[Astrophysics and Space Science]]|date= 2014-01-17|volume= 350|issue= 2|pages= 421–442|issn= 0004-640X|doi= 10.1007/s10509-013-1775-9|arxiv= 1403.7194|bibcode= 2014Ap&SS.350..421S|s2cid= 3015605}}
* {{citat|last1= Sengupta|first1= Manajit|last2= Habte|first2= Aron|last3= Gueymard|first3= Christian A.|last4= Wilbert|first4= Stefan|last5= Renne|first5= Dave|title= Best Practices Handbook for the Collection and Use of Solar Resource Data for Solar Energy Applications: Second Edition|date= 2017-12-01|lang= en|pages= NREL/TP–5D00–68886, 1411856|doi= 10.2172/1411856|osti= 1411856|url= http://www.osti.gov/servlets/purl/1411856/}}
* {{navedi disertacijo|last1= Sovič|first1= Boris|authorlink1= Boris Sovič|title= Optimizacija oskrbe z obnovljivimi viri energije|type= magistrsko delo|publisher= [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru|Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko]], [[Univerza v Mariboru]]|cobiss= 13355542|url= https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10456}}
* {{citat|last1= Steinhilber|first1= Friedhelm|last2= Beer|first2= Jürg|last3= Fröhlich|first3= Claus|title= Total solar irradiance during the Holocene|journal= Geophysical Research Letters|date= 2009|volume= 36|issue= 19|pages= L19704|doi= 10.1029/2009GL040142|bibcode = 2009GeoRL..3619704S|url= https://www.dora.lib4ri.ch/eawag/islandora/object/eawag%3A6146|doi-access= free}}
* {{citat|last1= Stephens|first1= Graeme L.|last2= Li|first2= Juilin|last3= Wild|first3= Martin|last4= Clayson|first4= Carol Anne|last5= Loeb|first5= Norman|last6= Kato|first6= Seiji|last7= L'Ecuyer|first7= Tristan|last8= Stackhouse|first8= Paul W.|last9= Lebsock|first9= Matthew|last10= Andrews|first10= Timothy|title= An update on Earth's energy balance in light of the latest global observations|journal= [[Nature Geoscience]]|date= 2012-09-23|volume= 5|issue= 10|pages= 691–696|issn= 1752-0894|doi= 10.1038/ngeo1580|bibcode= 2012NatGe...5..691S}}
* {{citat|last1= Stetson|first1= Harlan True|authorlink1= Harlan True Stetson|title= Sunspots and Their Effects|date= 1937|publisher= McGraw Hill|location= New York|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.60352}}
* {{citat|last1= Thompson|first1= Ambler|last2= Taylor|first2= Barry N.|title= SP 811 - The NIST Guide for the use of International System of Units|date= 2022-02-17|chapter= NIST Guide to the SI, Appendix B.8: Factors for Units Listed Alphabetically|publisher= [[Narodni urad za standarde in tehnologijo]]|lang= en|chapter-url= https://www.nist.gov/pml/special-publication-811/nist-guide-si-appendix-b-conversion-factors/nist-guide-si-appendix-b8#L}}
* {{citat|last1= Van Brummelen|first1= Glen|authorlink1= Glen Van Brummelen|title= Heavenly Mathematics: The Forgotten Art of Spherical Trigonometry|date= 2012|publisher= [[Princeton University Press]]|isbn= 978-0-69-117599-7|bibcode= 2012hmfa.book.....V}}
* {{citat|last1= Wang|first1= Y.-M.|last2= Lean|first2= Judith L.|last3= Sheeley|first3= N. R.|title= Modeling the Sun's magnetic field and irradiance since 1713|journal= The Astrophysical Journal|date= 2005|volume= 625|issue= 1|pages= 522–38|doi= 10.1086/429689|bibcode= 2005ApJ...625..522W|s2cid= 20573668|url= http://www.climatesci.org/publications/pdf/Wang_2005.pdf|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20121202035851/http://www.climatesci.org/publications/pdf/Wang_2005.pdf|archive-date= 2012-12-02}}
* {{citat|last1= Willson|first1= Richard C.|last2= Hudson|first2= H. S.|title= The Sun's luminosity over a complete solar cycle|journal= [[Nature]]|date= 1991|volume= 351|issue= 6321|pages= 42–4|doi= 10.1038/351042a0|bibcode= 1991Natur.351...42W|s2cid= 4273483}}
* {{citat|last1= Yaskell|first1= Steven Haywood|title= Grand Phases On The Sun: The case for a mechanism responsible for extended solar minima and maxima|date= 2012-12-31|publisher= Trafford Publishing|isbn= 978-1-46-696300-9|url= {{google books|plainurl= y|id= HlylqHME5SMC}}}}
* {{navedi splet|title= The Sun and Climate|work= U.S. Geological Survey Fact Sheet 0095-00|lang= en|url= http://pubs.usgs.gov/fs/fs-0095-00/|accessdate= 2005-02-21}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==

{{Commons category|Insolation}}
* [https://globalsolaratlas.info/downloads/world Global Solar Atlas] – brskanje ali prenašanje zemljevidov in podatkovnih plasti GIS (globalno ali po državah) dolgoročnih povprečij podatkov o Sončevi obsevanosti (objavila Svetovna banka, zagotovil Solargis)] {{v jeziku|en}}
* [https://solcast.com.au/ Solcast – podatki Sončeve obsevanosti] posodobljeno vsakih 10–15 minut. Nedavno, živo, zgodovinsko in napovedovanje, brezplačno za javno raziskovalno uporabo {{v jeziku|en}}
* [http://lasp.colorado.edu/sorce/data/tsi_data.htm Nedavni podatki skupne Sončeve obsevanosti (TSI)] posodobljeni vsak ponedeljek {{v jeziku|en}}
* [http://www.sfog.us/solar/sfsolar.htm Sončev zemljevid San Francisca] {{v jeziku|en}}
* [http://re.jrc.ec.europa.eu/pvg_tools/en/tools.html#PVP Evropska komisija – interaktivni zemljevidi] {{v jeziku|en}}
* [http://www.bom.gov.au/jsp/awap/solar/index.jsp Včerajšnji zemljevid Sončevega sevanja za Avstralijo] {{v jeziku|en}}
* [http://www.energymatters.com.au/climate-data/ Sončevo sevanje z Google Zemljevidi] {{v jeziku|en}}
* [[Simple Model of the Atmospheric Radiative Transfer of Sunshine|SMARTS]], programska oprema za izračun osončenosti za vsak datum/lokacijo Zemlje [http://www.nrel.gov/rredc/smarts/ Solar Resource Data and Tools] {{v jeziku|en}}
* [https://web.archive.org/web/20140310153845/https://eosweb.larc.nasa.gov/cgi-bin/sse/grid.cgi?email=skip@larc.nasa.gov NASA Surface meteorology and Solar Energy] {{v jeziku|en}}
* [https://cran.r-project.org/web/packages/insol/index.html insol: paket R za osončenost na kompleksnem terenu] {{v jeziku|en}}
* [http://www.meteoexploration.com/products/SolarCalculator.html Spletno računalo osončenosti] {{v jeziku|en}}

{{Sonce}}
{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}

[[Kategorija:Atmosfersko sevanje]]
[[Kategorija:Meteorološke količine]]
[[Kategorija:Osončje]]
[[Kategorija:Sončevi pojavi]]