Ogled vira Splošna teorija relativnosti

'''Splôšna teoríja rêlativnosti''' in '''~ relatívnosti''' (ali skrajšano '''STR''', angleško ''GR'') je [[fizika]]lna teorija [[gravitacija|gravitacije]], ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil [[Albert Einstein]]. Splošna teorija relativnosti razlaga [[gravitacijska sila|gravitacijsko silo]] kot posledico [[ukrivljenost]]i [[prostor-čas|prostora-časa]].

Gre za posplošitev Einsteinove [[posebna teorija relativnosti|posebne teorije relativnosti]], ki pravi, da je v [[inercialni opazovalni sistem|inercialnih (nepospešenih) opazovalnih sistemih]] [[hitrost svetlobe]] [[konstanta|konstantna]], torej [[invarianta|invariantna]] [[količina]]. Iz tega izhaja spoznanje, da [[fizikalni zakon|fizikalne zakonitosti]] ne morejo biti odvisne od lege in [[gibanje|gibanja]] opazovalca, spreminjajo se le [[enačba|enačbe]], ki te zakonitosti opisujejo. Prek [[Lorentzeva transformacija|Lorentzevih transformacij]], ki opisujejo navidezno [[skrčenje dolžine|skrčitev dolžin]] in [[podaljšanje časa]], se tako vidi, da sta [[meritev|merjeni]] [[čas]] in [[dolžina]] odvisna od [[hitrost]]i gibanja opazovalca, torej sta relativna:

: <math> l = l'\sqrt{1 - \left( \frac{v}{c} \right)^{2}} = l'\sqrt{1 - \beta_{0}^{2}} \!\, , </math>
: <math> t = \frac{t'}{\sqrt{1 - \left( \frac{v}{c} \right)^{2}}} = \frac{t'}{\sqrt{1 - \beta_{0}^{2}}}\!\, . </math>

Splošna teorija relativnosti je razširitev posebne teorije relativnosti na inercialne sisteme, torej sisteme, v katerih je prisotna [[gravitacijska sila]]. Glavni doprinos je v načinu gledanja na prostor in čas. V [[Isaac Newton|Newtonovem]] času so namreč gledali na [[prostor]], kot na posodo v kateri se nahajajo [[snov]]na [[telo (fizika)|telesa]] (materialni objekti) in na čas kot na neko gonilo, s pomočjo katerega lahko razločimo dva [[Dogodek (fizika)|dogodka]]. Splošna teorija relativnosti prostor in čas poenoti v prostor-čas, saj prostor brez časa ne more obstajati in obratno.

V splošni teoriji relativnosti je [[lastni čas]] funkcija Newtonovega [[absolutni čas|absolutnega časa]]. V tem nekateri vidijo pomanjkljivost teorije. Nekaj od teh pomanjkljivosti naj bi odpravila [[kronotopologija]]. V [[Schwarzschildova metrika|Schwarzschildovi metriki]]:

: <math> c_{0}^{2} \mathrm{d} \tau^{2} = \mathrm{d} s^{2} = c_{0}^{2} \gamma \mathrm{d} t^{2} - r^{2} \mathrm{d} \mathbf{\Omega}^{2} - \frac{\mathrm{d} r^{2}}{\gamma} \!\, , </math>

kjer je:

* <math>\tau\, </math> – [[lastni čas]] (čas, ki ga meri ura gibajoča se vzdolž enake [[svetovnica|svetovnice]] s [[testni delec|testnim delcem]]),
* <math>c_{0}\, </math> – [[hitrost svetlobe]] v [[vakuum]]u,
* <math>t\, </math> – časovna koordinata (ki jo meri mirujoča ura na neskončni razdalji od masivnega telesa),
* <math>r\, </math> – radialna koordinata (merjena kot obseg, deljen z 2''π'', sfere v središču okrog masivnega telesa),
* <math>\mathrm{d} \mathbf{\Omega}^{2} = \mathrm{d} \theta^{2} + \sin^{2} \theta \, \mathrm{d} \varphi^{2} \, , </math>
* <math>\theta\, </math> – [[kolatituda]] (kot od severa v [[radian]]ih),
* <math>\varphi\, </math> – [[longituda]] (tudi v radianih),
* <math>\gamma = 1-\frac{r_{\rm s}}{r}\, </math>
* <math>r_{\rm s} = 2\kappa m / c_{0}^{2}\, </math> – [[Schwarzschildov polmer]] masivnega telesa kot [[Skalirni faktor (kozmologija)|skalirni faktor]],<ref name="landau_1975">{{sktxt|Landau|Lifšic|1951}}.</ref>

ima na primer [[čas]]ovna spremenljivka vrednosti kot <math> t \in T = \mathbb{R}^{1}</math>.

Einsteinova splošna teorija relativnosti ima tudi globlji [[filozofija|filozofski]] in [[življenje|življenjski]] pomen. Iste stvari namreč izgledajo drugače, če se jih gleda z drugačnega gledišča. Vse je relativno. 

== Zunanje povezave ==

* Sašo Dolenc, ''Prostor-čas in gravitacija: uvod v splošno teorijo relativnosti'', Kvarkadabra: http://www.kvarkadabra.net/?/vesolje/teksti/relativnost_splosna.htm

{{teorije gravitacije}}

{{fizikalna škrbina}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Splošna področja fizike]]
[[Kategorija:Splošna teorija relativnosti| ]]
[[Kategorija:Fizikalni koncepti]]
[[Kategorija:1915 v znanosti]]
[[Kategorija:1916 v znanosti]]
[[Kategorija:Albert Einstein]]