Ogled vira Standardna molarna entropija

'''Standardna molarna entropija''' je množina [[entropija|entropije]] enega [[Mol (enota)|mol]]a snovi pri standardnih pogojih (ne pri standardni [[temperatura|temperaturi]] in [[tlak]]u [[STP]]).

Standardna molarna entropija je običajno označena s simbolom '''Sº''' z enoto J/mol·kelvin (J mol<sup>−1</sup> K<sup>−1</sup>). Sº ima za razliko od [[entalpija|standardne tvorbene entalpije]] ΔHº<sub>tv</sub> absolutno vrednost. To pomeni, da ima element v svojem standardnem stanju pri sobni temperaturi Sº različno od 0. Entropija elementa je po [[tretji zakon termodinamike|tretjem zakonu termodinamike]] enaka 0 J mol<sup>−1</sup> K<sup>−1</sup> samo pri 0 K. To sveda velja samo ob predpostavki, da snov tvori perfekten [[kristal]] brez zamrznjene entropije (poškodb in dislokacij), kar pa nikoli ni povsem res, ker kristali vedno rastejo pri končni temperaturi. Ta preostala entropija je običajno zanemarljiva.

==Termodinamika==
Če se mol snovi s temperature 0 K segreje iz svoje okolice na temperaturo 298 K, je njegova celotna molarna entropija enaka vsoti vseh N posameznih prispevkov:

:<math>S^\circ = \sum_{k=1}^N \Delta S_k =\sum_{k=1}^N \int  \frac{dq_k}{T} \, dT</math>
 
Izraz dq<sub>k</sub>/T predstavlja zelo majhno spremembo toplotne energije pri temperaturi T. Celotna molarna entropija je vsota mnogih majhnih sprememb molarne entropije, pri čemer se vsako majhno spremembo obravnava kot reverzibilen proces.

==Kemija==
Standardna molarna entropija [[plin]]a pri [[STP]] je sestavljena iz naslednjih deležev:<ref>{{navedi knjigo | last = Kosanke| first =  K.   | title = Pyrotechnic chemistry | url = https://archive.org/details/lecturenotesforp00klko| publisher =  Journal of Pyrotechnics | year = 2004| isbn = 1-889526-15-0 | chapter = Chemical Thermodynamics | page = [https://archive.org/details/lecturenotesforp00klko/page/n71 29] }}</ref>

* [[toplotna kapaciteta|toplotne kapacitete]] enega mola trdne snovi od 0 K do [[tališče|tališča]], vključno s toploto vseh prehodov med različnimi kristalnimi strukturami,
* latentne [[talilna toplota|talilne toplote]] trdne snovi,
* toplotne kapacitete tekoče snovi od tališča do [[vrelišče|vrelišča]],
* latentne [[izparilna toplota|izparilne toplote]] tekočine in
* toplotne kapacitete plina od vrelišča do sobne temperature.

Spremembe entropije so povezane s faznimi prehodi in [[kemijska reakcija|kemijskimi reakcijami]]. Standardno reakcijsko entropijo se lahko izračuna iz [[kemijska enačba|kemijske enačbe]] in standardnih molarnih entropij [[reaktant]]ov in [[produkt]]ov:<ref>{{navedi knjigo | last1 = Chang| first1 =  Raymond | last2 = Cruickshank | first2 = Brandon | title = Chemistry | url = https://archive.org/details/chemistry0000chan_v1n3| publisher =  McGraw-Hill Higher Education | year = 2005 | isbn = 0-07-251264-4 | chapter = Entropy, Free Energy and Equilibrium | page = [https://archive.org/details/chemistry0000chan_v1n3/page/765 765] }}</ref>
 
:ΔS°<sub>reakcijska</sub> = S°<sub>produktov</sub> – S°<sub>reaktantov</sub>

Standardna reakcijska entropija omogoča določanje, ali bo reakcija potekla spontano. Po [[drugi zakon termodinamike|drugem zakonu termodinamike]] spontana reakcija vedno povzroči povečanje celotne entropije sistema in okolice:

:ΔS<sub>celotna</sub> = ΔS<sub>sistema</sub> + ΔS<sub>okolice</sub> > 0

==Glej tudi==
* [[Entropija]]
* [[Drugi zakon termodinamike]]
* [[Tretji zakon termodinamike]]

==Sklici==
{{opombe}}

==Zunanje povezave==
*[http://www.humboldt.edu/~rap1/C110/C110Notes/C110_lec06.htm Prosta energija in kemijske reakcije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100412144321/http://www.humboldt.edu/~rap1/C110/C110Notes/C110_lec06.htm |date=2010-04-12 }}, R. Paselk, Humboldt State University

[[Kategorija:Entropija]]
[[Kategorija:Kemijske lastnosti]]