Ogled vira TeX

{{Infopolje Programje
| name                   = TeX
| logo                   = [[Slika:TeX logo.svg|100px|Logotip TeXa]]
| developer              = [[Donald Knuth]]
| released               = {{začetni datum|1978}}
| latest_release_version = 3.1415926
| latest_release_date    = marec 2008
| operating_system       = več platform
| genre                  = [[urejevalnik besedil]]
| programming_language   = izvirno v [[WEB]]
| status                 = vzdrževan
| license                = [[dopustna prosta programska oprema|dopustna]]
| website                = [http://www.tug.org/ www.tug.org/]
}}

'''TeX''' ([[Mednarodna fonetična abeceda|IPA]]: {{IPA|/tɛx/}}, včasih s posnemanjem logotipa zapisano '''T<sub><big>E</big></sub>X''', [[grščina|grški]] koren <math>\tau\epsilon\chi</math>) je programsko okolje za urejevanje (oblikovanje in izpis) besedil, ki ga je ustvaril znani ameriški matematik, računalnikar in programer [[Donald Knuth]]. TeX je razširjen na [[univerza]]h, še posebej pri uporabi v [[matematika|matematičnih]], [[fizika]]lnih in [[računalništvo|računalniških]] občestvih. Na veliko je zamenjal program iz [[Unix]]a [[troff]], še en priljubljen urejevalnik na mnogih postavitvah Unixa. Znotraj TeX je ime programa prikazano kot {{TeX}}.

TeX je bil v splošnem zamišljen kot najboljši način pisanja zapletenih matematičnih enačb. Vendar se, še posebej v obliki [[LaTeX]]a in drugih šablonskih paketih, uporablja tudi za druge pisarniške namene. Lahko ga uporabimo za sestavljanje matematičnih izrazov na straneh [[Wikipedija|Wikipedije]] (glej [[Wikipedija:TeXov zapis]]).

== Zgodovina ==

Knuth je začel ustvarjati TeX ker ga je mučila upadajoča kakovost urejenega besedila v njegovih treh knjigah ''The Art of Computer Programming'' (''Umetnost računalniškega programiranja''). Za dokaz tipične nadebudniške vnetosti rešiti dani problem enkrat za vselej je začel izdelovati svoj lastni urejevalniški jezik. Najprej je mislil, da ga bo dokončal do svojega letnega vseučiliškega dopusta v letu [[1978]], vendar je dokončno prenehal z izpopolnjevanjem in dopolnjevanjem jezika okoli leta [[1989]].

Zgodilo se je, da je bil [[Guy Steele]] poleti 1978 na Univerzi v Stanfordu, medtem ko je Knuth razvijal svojo prvo različico TeXa. Ko se je Steele jeseni vrnil na [[Tehnološki inštitut Massachusettsa|MIT]], je ponovno zapisal vhodno/izhodne funkcije TeXa za izvajanje pod [[ITS]]om.

Prva inačica TeXa je bila napisana v [[programski jezik SAIL|programskem jeziku SAIL]] za izvajanje na računalniku [[PDP-10]] v [[operacijski sistem WAITS|operacijskem sistemu WAITS]] [[Univerza v Stanfordu|Univerze v Stanfordu]]. Za kasnejše inačice je Knuth izumil zamisel [[knjižno programiranje|knjižnega programiranja]], način izdelave združljive izvorne kode in visokokakovostne križno zvezane dokumentacije (seveda urejen v TeXu) iz iste izvirne datoteke. Uporabljen jezik se imenuje [[WEB]] in izdela programe v [[programski jezik pascal|pascalu]].

TeX uporablja značilno inačico številskega sestava. Od izpopoljnjene inačice 3 iz leta [[1989]] so se posodobitve označevale z dodatno števko na koncu decimalke, tako da se številka inačice asimptotično približuje številu [[pi|π]]. Trenutna inačica je 3.14159265, zadnjič je bila posodobljena 12. januarja 2014. To je odraz dejstva, da je sedaj TeX zelo stabilen in zato predvidevajo le manjše posodobitve.

== Urejevalniški sistem ==

TeXov ukaz se začne z znakom \. TeX je jezik na podlagi makrojev: vsak ukaz se razširi v seznam drugih ukazov ali besedilo (z možnimi stranskimi učinki). Drugi ukazi se krožno razširjajo dokler ni vse razširjeno. Uporabniki lahko določijo svoje lastne makroje. Na razpolago so zanke in if-then-else [[jezikovni konstrukt]]i, kar določa TeX kot popolni jezik po Turingu.

Sistem TeXa ima natančen pregled nad velikostjo vseh znakov in znamenj. Z uporabo te informacije izračunava optimalno postavitev črk po vrstici in vrstic po strani. Izdela datoteko [[DVI (TeX)|DVI]] (za »device independent« (»neodvisno od priprave«)), ki vsebuje končne položaje vseh znakov. To datoteko dvi lahko natisnemo neposredno s pripadajočim gonilnikom tiskalnika ali pa jo lahko pretvorimo v druge formate.

Dokončna vira za TeX sta prvi dve Knuthovi knjigi njegovega dela ''Computers and Typesetting'' (''Računalniki in urejevanje besedil''), The TeXbook in TeX: The Program, ki vsebujeta popolno dokumentirano izvorno kodo za TeX.

== Licenca ==

Licenca TeXa dovoljuje prosto razširanje in spreminjanje, vendar zahteva, da se vsaka spremenjena inačica ne sme imenovati T<sub><big>E</big></sub>X, <nowiki>TeX</nowiki> ali kakorkoli zbegano podobno, in s tem preskrbi pravice podobne tistim pri [[zaščitni znak|zaščitnih znakih]].

== Vrednost ==

Čeprav je Tex dobro napisan, je tako velik (in poln odrezanih tehnik), da zanj pravijo, da je izkopal vsaj enega [[hrošč (računalništvo)|hrošča]] iz vsakega pascalovega sistema, s katerim so ga prevedli. TeX teče na skoraj vseh operacijskih sistemih.

Knuth ponuja denarne nagrade vsakomur, ki najde in prijavi hrošča v TeXu. Nagrada za hrošča je na začetku znašala 1 cent in se je vsako leto podvojila, dokler je niso priklenili na njeno trenutno vrednost 327,60 ameriških dolarjev. Na ta način Knuth ni obubožal, predvsem zaradi malo hroščev, pa tudi ker je ček v vsakem primeru dokazoval, da je njegov lastnik našel hrošča v TeXu. Ta ga je zato raje uokviril kot pa unovčil.

== Ime ==

Ime TeX naj bi se izgovarjalo »teh«, ([[SAMPA]]: [tEx]). X je mišljen kot grška črka χ. TeX je kratica za τεχνε, grško »umetnost« (»umeti«) in »spretnost«, kar je tudi izvorna beseda za »''teh''ničen» ali »''teh''nologijo«. Ime se pravilno zapiše s črko »E«, ležečo pod osnovno črto besedila. V okoljih, ki ne podpirajo spodnjih indeksov uporabimo približek »<nowiki>TeX</nowiki>«. Ljubitelji radi razširjajo imena iz besede »TeX«. Na primer: <nowiki>TeXnik</nowiki> (uporabnik programja TeX), <nowiki>TeXheker</nowiki> (programer v TeXu), <nowiki>TeXmojster</nowiki> (sposoben programer v TeXu), <nowiki>TeXhax</nowiki> in <nowiki>TeXnika</nowiki>.

== Izpeljana dela ==

Nekaj sistemov pisalnih urejevalnikov temelji na TeXu. Med njimi so:
* [[LaTeX]] (Lamport TeX), ki vključuje pisalne sloge za knjige, črke, fotografije itd. in dodaja podporo za povezovanje in samodejno številčenje odstavkov, poglavij in enačb,
* [[ConTeXt]], nastal po »krivdi« Hansa Hagena pri [http://www.pragma-ade.com Pragmi] omogoča profesionalno urejanje besedil (pisave, barve, postavitev strani, ...). Ker je nekoliko mlajši od [[LaTeX]]-a je morda malo manj znan, vendar zato toliko spretneje in elegantneje rešuje prav tiste naloge, ki so pri slednjem trn v peti (predvsem manipulacija z dizajnom strani in barvami).
* [[AMS-TeX]], za [[Ameriško matematično društvo]] ga je izdelal [[Michael Spivak]]. Ima veliko več uporabniku prijaznih ukazov, ki jih lahko revije prikrojijo za svojo lastno rabo. Večino posebnosti AMS-TeXa lahko uporabimo v LaTeXu z uporabo »paketov« AMS. Ti se nanašajo na AMS-LaTeX. Glavni priročnik AMS-TeXa ima naslov ''The Joy of TeX'' (''Veselje s TeXom'').
* <nowiki>jadeTeX</nowiki>, ki uporablja TeX kot končno stopnjo za tiskanje iz Jamesove [[DSSSL Engine]],
* [[Texinfo]], pisalni predelovalni sistem [[GNU]]ja.

Obstaja mnogo razširitev TeXa. Med njimi so [[BibTeX]] za bibliografske podatke (razširjen z<nowiki>LaTeXom</nowiki>), [[PDFTeX]], ki se ogne dvi datotekam in izdela izhodne datoteke v [[Adobeovi sistemi|Adobeovem]] formatu [[Portable Document Format|PDF]] ter (nestabilna) [[Omega (TeX)|Omega]], [[Aleph (TeX)|Aleph]], [[XeTeX]] (za Mac OS X), [[NTS]] in [[exTeX]] (v razvoju), ki omogočajo TeXu uporabo množice naborov [[Unicode]]. Vse TeX razširitve so na razpolago zastonj v [[CTAN]]u, splošna arhivska mreža TeXa.

== Združljiva orodja ==

[[TeXmacs]] urejevalnik besedila je [[WYSIWYG]] urejevalnik znanstvenega besedla, ki je zasnovno združljiv s TeXom. Uporablja Knuthove črke in lahko izdela izhodne datoteke TeXa. Je precej navdihnjen z urejevalnikom [[Emacs]] -
omogoča npr. izdelavo razširitev in [[makro]]jev v jeziku
[[Guile]]/[[Scheme]]. Tudi kombinacije tipk so precej podobne.

Za razliko od nekaterih drugih programov (npr. [[LyX]]) [[TeXmacs]]
sam postavlja besedilo - TeXa samega za stavljenje ne uporablja, uporablja zgolj filozofijo TeXa. Kakovost stavljenja je precej visoka, na ravni TeXa.

[[LyX]] je urejevalnik znanstvenega besedila. Za stavljenje uporablja [[LaTeX]], zato omogoča vse kar slednji zna. Večina funkcij je dostopna preko ikon in menijev.

== TeX in Wikipedija ==

Od leta 2003 Wikipedija omogoča [[Wikipedija:TeXov zapis|zapis TeX]] z uporabo ukaza <code>&lt;math&gt;...&lt;/math&gt;</code>, ki loči okolje TeXa. Ta možnost se izvede preko [[Texvc]], v osnovi skriptnega jezika, ki pretoči zapis preko TeXa, potem preko [[dvips]] za izdelavo datoteke [[PostScript]], ki jo [[Ghostscript]] predela v sliko [[PNG]]. Zaradi narave spletnega okolja je to izvedeno na učinkovit (zakrit) in varen način. Omogočanje, da neokrnjeno besedilo obdela standardni pogon TeXa je slaba zamisel, če pomislimo na vrednost datotek.

Drobne primere TeXa spodaj je izdelal [[Texvc]]. Preproste primere kot je <nowiki><math>\frac{a}{b}</math></nowiki> lahko uporabimo za izdelavo <math>\frac{a}{b}</math>, čeprav je priporočljivo zapisati v obliki HTML-ja ''a''/''b''.

== TeXovi primeri ==

Preprost primer v plain TeX -
Izdelaj datoteko z besedilom ''mojadat.tex'' z naslednjo vsebino:
 hello
 \bye

Potem odpri [[tolmač z ukazno vrstico]] in vpiši
 tex mojadat.tex

TeX nato izdela datoteko ''mojadat.dvi''.
Za pregled datoteke uporabi pregledovalnik MikTeX na primer vsebuje pregledovalnik z imenom <code>yap</code>:
 yap mojadat.dvi

Pregledovalnik prikaže na strani ''hello''. ''\bye'' je ukaz TeXa, ki označuje konec datoteke in ga pregledovalnik ne prikaže.

Datoteko dvi lahko natisnemo neposredno iz pregledovalnika ali pa pretvorjeno v bolj običajen format kot je [[PostScript]] z uporabo programa <code>dvips</code>.

Za nadaljnji pogled na TeX glej njegovo oblikovanje matematičnih enačb. Na primer, za zapis znane [[kvadratna enačba|kvadratne enačbe]] poskusi vnesti
 Kvadratna enačba je ${-b\pm\sqrt{b^2-4ac} \over {2a}}$.
 \bye

Ko narediš, kakor je zapisano zgoraj, dobiš nekaj podobnega
:Kvadratna enačba je <math>{-b\pm\sqrt{b^2-4ac} \over {2a}}</math>.

Enačba je zapisana na takšen način kot bi jo nekdo zapisal z roko ali bi jo stavil. V besedilu ''matematični način'' dosežemo z zapisom $, napišemo enačbo v slovnici TeXa in ga zaključimo z naslednjim $. Matematični zapis sredinjen v samostojni vrstici dosežemo z uporabo $$. Zgornja enačba bo v tem načinu zapisana kot:

 Kvadratna enačba je $${-b\pm\sqrt{b^2-4ac} \over {2a}}$$
 \bye

in se prikaže kot
:Kvadratna enačba je
<div style="text-align: center;"><math>{-b\pm\sqrt{b^2-4ac} \over {2a}}</math></div>

== Glej tudi ==

* [[Metafont]], [[Metapost]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Viri ==

* Skupina uporabnikov sistema T<sub><big>E</big></sub>X: http://www.tug.org/
* Splošna arhivska mreža T<sub><big>E</big></sub>X: http://www.ctan.org/ . Shramba izvorne kode T<sub><big>E</big></sub>Xa in stotine dodatkov slogovnih datotek,
* Projekt <nowiki>LaTeX</nowiki>: http://www.latex-project.org/ ,
* Donald E. Knuth, ''The T<sub><big>E</big></sub>Xbook'', Reading, Massachusetts: Addison-Wesley, 1984. ISBN 0-201-13448-9. (v angleščini),
* Norman Walsh, ''Making TeX Work'', http://makingtexwork.sourceforge.net/mtw/index.html Prosta spletna knjiga (v angleščini),
* [http://omega.enstb.org/ Omega] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040324203601/http://omega.enstb.org/ |date=2004-03-24 }} (16 bitna inačica TeXa; LaTeX-ov dokument v ukazni vrstici poženemo z ukazom ''lambda'', ne ''omega''!),
* Vladimir Batagelj, Bojan Golli, ''Povabilo v TeX, LaTeX, BIBTeX, PiCTeX'', DMFAS, Ljubljana 1990.
* [http://vlado.fmf.uni-lj.si/texceh/texceh.htm T<sub><big>E</big></sub>XC<sub><big>E</big></sub>H ], slovenska skupina uporabnikov T<sub><big>E</big></sub>Xa

----
''Ta članek (ali njegove prejšnje inačice) vsebuje snov iz [http://foldoc.doc.ic.ac.uk/foldoc/foldoc.cgi?query=TeX članka o TeXu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20030428023054/http://foldoc.doc.ic.ac.uk/foldoc/foldoc.cgi?query=TeX |date=2003-04-28 }} [[FOLDOC]]a in je uporabljen z [[Viri v javni lasti:Licenca Foldoc|dovoljenjem]].''
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:TeX| ]]
[[Kategorija:Matematika]]
[[Kategorija:Programska oprema leta 1978]]