Ogled vira Thomas Joannes Stieltjes

{{Infopolje Znanstvenik
| name        = Thomas Joannes Stieltjes
| native_name = 
| native_name_lang = 
| image       = <!-- Wikidata -->
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = 
| birth_date  = <!-- Wikidata -->
| birth_place = <!-- Wikidata -->
| death_date  = <!-- Wikidata -->
| death_place = <!-- Wikidata -->
| death_cause = 
| resting_place = 
| resting_place_coordinates =
| other_names = 
| residence   = {{NLD}} <br /> {{FRA}}
| citizenship = 
| nationality = {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Nizozemci|nizozemska]]
| fields      = [[matematika]]
| workplaces  = [[Tehniška univerza v Delftu]] <br /> [[Univerza v Leidnu]] <br /> [[Univerza v Toulousu]]
| patrons     =
| alma_mater  = [[École Normale Supérieure]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1886}}
| thesis_title = Recherches sur quelques séries sémi-convergentes
| thesis_url  =
| thesis_year = {{small|1886}}
| doctoral_advisor = [[Charles Hermite]] <br /> [[Jean Gaston Darboux]]
| academic_advisors =
| doctoral_students = 
| notable_students =
| known_for   = [[Stieltjesov integral]] <br /> [[Stieltjesove konstante]]
| influences  = 
| influenced  = 
| awards      = 
| spouse      = Elizabeth Intveld
| partner     =
| children    = 
| signature   =
| signature_alt = 
| website     =
| footnotes   = 
}}

'''Thomas Joannes »Jean, Jan« Stieltjes''', [[Nizozemci|nizozemski]] [[matematik]], * [[29. december]] [[1856]], [[Zwolle]], [[Nizozemska]], † [[31. december]] [[1894]], [[Toulouse]], [[Francija]].

Stieltjes je bil pionir na področju [[problem momentov|problema momentov]] v [[verjetnostni račun|verjetnostnem računu]] in je prispeval dosežke k raziskovanju [[verižni ulomek|verižnih ulomkov]] z vidika splošnih [[kompleksno število|kompleksnih]] [[analitična funkcija|analitičnih funkcij]].

== Življenje in delo ==

Njegov oče, ki je imel enako ime kot on, je bil gradbenik in politik. Bil je odgovoren za gradnjo več pristanišč okrog [[Rotterdam]]a in je bil član nizozemskega parlamenta. Stieltjes mlajši je leta 1873 začel študirati na Politehniški šoli v Delftu. Namesto, da bi hodil na predavanja, je bral [[Carl Friedrich Gauss|Gaussova]] in [[Carl Gustav Jakob Jacobi|Jacobijeva]] dela. Zaradi tega ni izdeloval izpitov. Tudi leta 1875 in 1876 ni opravil svojih študijskih obveznosti in oče je bil obupan. Oče je bil prijatelj astronoma [[Hendricus Gerardus van de Sande Bakhuyzen|Sande Bakhuyzna]], ki je bil tedaj rektor [[Univerza v Leidnu|Univerze v Leidnu]]. Oče je našel službeno mesto za sina kot asistent na [[Observatorij Leiden|Observatoriju Leiden]].

Kmalu zatem si je Stieltjes 8. novembra 1882 začel dopisovati s [[Charles Hermite|Hermitom]] in njuno dopisovanje je trajalo do konca njegovega življenja. Izvirno je Stieltjes pisal Hermitu o svojem delu iz [[nebesna mehanika|nebesne mehanike]], vendar je temo kmalu zamenjal v matematiko in začel posvečati svoj prosti čas matematičnemu  raziskovanju.

Predstojnik Observatorija Leiden Sande Bakhuyzen se je na Stieltjesovo prošnjo 1. januarja 1883 za prenehanje dela v observatoriju odzval hitro in mu odobril več dela na matematičnem področju. Maja 1883 se je Stieltjes poročil z Elizabeth Intveld. Tudi ona ga je vzpodbujala naj se namesto astronomiji posveti matematiki. Septembra tega leta so ga zaprosili naj nadomesti [[F. J. van den Berg|F. J. van den Berga]] na [[Tehniška univerza v Delftu|Tehniški univerzi v Delftu]]. Od decembra je tu poučeval [[analitična geometrija|analitično]] in [[opisna geometrija|opisno geometrijo]]. Na koncu leta je odstopil od svoje službe v observatoriju.

Leta 1884 se je prijavil na profesorsko mesto analize v [[Univerza v Groningenu|Groningenu]]. Sprva so ga sprejeli, na koncu pa ga je Oddelek za izobraževanje zavrnil, ker ni imel zahtevanih diplom. Najprej so to profesorsko mesto dali [[Diederik Johannes Korteweg|Kortewegu]], vendar je mesto zavrnil, nato pa so ga dali Florisu de Boeru. Leta 1884 sta Hermite in profesor [[Johannes Diderik Bierens de Haan|Bierens de Haan]] uredila, da je [[Univerza v Leidnu]] Stietjesu podelila častni doktorat, kar mu je omogočilo poučevanje. Leta 1885 je z družino odšel v [[Pariz]]. Tega leta so ga izbrali za člana [[Kraljeva nizozemska akademija umetnosti in znanosti|Kraljeve nizozemske akademije znanosti]] (''Koninklijke Nederlandse Akademie van Wetenschappen'', KNAW), naslednje leto pa je postal njen tuji član.<ref>{{navedi splet|last1= |first1= |url=http://www.dwc.knaw.nl/biografie/pmknaw/?pagetype=authorDetail&aId=PE00003151 |title=Thomas Jan Stieltjes Jr. (1856 - 1894) |publisher=[[Kraljeva nizozemska akademija umetnosti in znanosti]]|date= |accessdate= 2015-07-30|language= en}}</ref> Leta 1889 je dobil mesto profesorja diferencialnega in integralskega računa na [[Univerza v Toulousu|Univerzi v Toulousu]].

Stieljes je raziskoval skoraj na vseh področjih [[matematična analiza|analize]], verižnih ulomkov in [[teorija števil|teorije števil]]. Zaradi svojega dela ga včasih štejejo za »očeta analitične teorije verižnih ulomkov.«

[[Stieltjesov inegral|Po njem]] se imenuje vrsta posplošitve definicije [[določeni integral|določenega integrala]], [[integral]] dane [[funkcija|funkcije]] z [[diferencial]]om kakšne druge funkcije. Za [[definicijsko območje]] funkcije ([[integracijsko območje]]) se vzame množico vrednosti kakšne funkcije. Uporablja se ga zlasti v fiziki in tehniki.

Poznal je zvezo med obnašanjem [[Mertensova funkcija|Mertensove funkcije]] <math>M (n)\, </math>, vsote [[Möbiusova funkcija|Möbiusovih funkcij]], in [[Riemannova domneva|Riemannovo domnevo]]. Hermitu je leta 1885 v pismu zatrdil, da se mu je posrečilo dokazati naslednje: za vsako še tako veliko število <math>n\, </math> velja:

: <math> \vert M(n) \vert < \sqrt{ n } \!\, . </math>

Tega [[matematični dokaz|dokaza]] Stieltjes ni nikoli objavil, ker je verjetno v svojem dokazu odkril napako. Pri tem naprej velja, če za poljubno konstantno število <math>a\, </math> pri vseh naravnih številih <math>n\, </math> velja:

: <math> \vert M(n) \vert < a \sqrt{ n } \!\, , </math>

je pravilna tudi Riemannova domneva. Njegova najava je sprožila val raziskav o Mertensovi funkciji <math>M(n)\, </math>.

Njegovo delo je pomembno tudi kot prvi korak k teoriji [[Hilbertov prostor|Hilbertovih prostorov]]. Veliko je prispeval tudi k razumevanju [[zvezna funkcija|nezveznih funkcij]] in [[divergentna vrsta|divergentnih vrst]], [[diferencialna enačba|diferencialnih enačb]], [[interpolacija|interpolacije]], [[funkcija gama|funkcije Γ]] in [[eliptična funkcija|eliptičnih funkcij]].

== Priznanja ==

=== Poimenovanja ===

Po njem se imenuje Matematični inštitut Thomasa Stieltjesa Univerze v Leidnu.

=== Nagrade ===

[[Francoska akademija znanosti]] mu je za delo o verižnih ulomkih podelila Ormoyevo nagrado.

== Glej tudi ==

* [[Lebesgue-Stieltjesov inegral]]
* [[Laplace-Stieltjesova transformacija]]
* [[Stieltjesova matrika]]
* [[Stieltjesov problem momentov]]
* [[Stieltjesova transformacija]] (Stieltjesova inverzna formula)
* [[Stieltjes-Wigertovi polinomi]]
* [[Stieltjesovi polinomi]]
* [[Čebišov-Markov-Stieltjesove neenakosti]]
* [[Stieltjesov izrek]]
* [[Annales de la Faculté des Sciences de Toulouse]]

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==

* [http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Biographies/Stieltjes.html Stran o Thomasu Joannesu Stieltjesu Univerze svetega Andreja] {{ikona en}}
* {{Projekt Matematična genealogija|id=125366}}
* ''Œuvres complètes de Thomas Jan Stieltjes, pub. par les soins de la Société mathématique d'Amsterdam.'' (Groningen: P. Noordhoff, 1914–18) ([http://name.umdl.umich.edu/AAS8082.0001.001 kopija PDF na UMDL], besedilo v nizozemščini, francoščini in nemščini)

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Stieltjes, Thomas Joannes}}

[[Kategorija:Nizozemski matematiki]]
[[Kategorija:Predavatelji na Tehniški univerzi v Delftu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Leidnu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Toulousu]]
[[Kategorija:Nizozemski akademiki]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti]]