Ogled vira Ulug Beg

{{infopolje Oseba 
|name          = Ulug Beg <br>  میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ‎‎ 
|image         = <!-- WD -->
|image_size    = 
|caption       = Ulug Begov kip v  [[Samarkand]]u, [[Uzbekistan]]
|birth_name    =Mirza Mohamed Tarik Ibn  [[Šahruh Mirza]]
|birth_date    = <!-- WD -->
|birth_place   =  <!-- WD -->
|death_date    = <!-- WD -->
|death_place   = <!-- WD -->
|death_cause   =
|resting_place = Timurjev mavzolej [[Gur Emir]], [[Samarkand]] 
|resting_place_coordinates =
|residence     =
|nationality   =
|other_names   =
|education     =
|occupation    = <!-- WD -->  
|employer      =
|known_for     = [[trigonometrija]] in [[sferna geometrija]]
|home_town     =
|salary        =
|height        =
|weight        =
|title         = ''[[Mirza]]'' (kraljevski položaj)
|term          =
|predecessor   = [[Šahruh Mirza]]
|successor     = [[Abdel Latif Mirza]]
|party         =
|boards        =
|spouse        = Aka Biki Begum<br>Sultan Badi Al Mulk Begum<br>Aki Sultan Hanika<br>Husn Nigar Hanika<br>Šukur Bi  Hanika<br>Rukaija Sultan Hatun<br>Mihr Sultan Aga<br>Daulat Baht Sadat Aga<br>Daulat Sultan Aga<br>Bahti Aga<br>Daulat Baht  Aga
|partner       =
|children      = [[Abdel Latif Mirza]]
|parents       = Oče, [[Šahruh Mirza]]
|relatives     = Timur Beg, Šahruh Beg Abdal Latif Mirza
|website       =
|signature     =
|footnotes     =
|networth      =
|religion      = [[Islam]]
|ethnicity     = [[Turki|turška]]
}}

'''Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh''' ([[čagatajščina|čagatajsko]] میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, [[perzijščina|perzijsko]] میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ‎‎), bolj znan kot '''Ulug Beg''' [úlug bég], [[Timuridi|timuridski]] [[sultan]], [[astronom]], [[matematik]] in  [[kaligraf]], * [[22. marec]] [[1394]], [[Sultanija]], [[Timuridsko cesarstvo|Timuridski]] [[Iran]], † [[27. oktober]] [[1449]], [[Samarkand]] na poti v [[Meka|Meko]].

Od leta 1411 do 1449  je vladal v sedanjem [[Uzbekistan]]u, [[Tadžikistan]]u, [[Turkmenistan]]u, [[Kirgizistan]]u, južnem [[Kazahstan]]u in večjem delu [[Afganistan]]a.

Ulug Beg ni njegovo pravo osebno ime, ampak vzdevek, ki bi se lahko ohlapno prevedel kot ''»veliki vladar«'' ali ''»patriarhalni vladar«'' in je turški ekvivalent [[Timur Lenk]]ovega  perzijsko-arabskega naziva ''Emīr-e Kabīr''.<ref name="ref1" /> Njegovo pravo ime je bilo Mirza Mohamed Tarik (Taragaj) Bin Šahruh.

Slovel je po svojih matematičnih delih, ki so se navezovala na [[astronomija|astronomijo]], kamor sta spadali [[trigonometrija]] in [[sferna geometrija]]. V letih 1424-1429 je v Samarkandu zgradil velik [[astronomski observatorij]], ki je bil v tistem času eden od najboljših v islamskem svetu in največji v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]].<ref name="ref1" /> V letih 1417-1420  je zgradil tudi Ulug Begovi medresi v Samarkandu in [[Buhara|Buhari]] in obe mesti pretvoril v največji središči učenosti v Srednji Aziji.<ref name="mekk_" />

== Mladost ==
Ulug Beg je bil vnuk [[Timur Lenk]]a in najstarejši sin četrtega Timurjevega sina sultana [[Šahruh Mirza|Šahruha]]. Oba sta bila iz poturčenega<ref name="sk_0001" /> [[Mongoli|mongolskega]] plemena [[Barlas]] iz [[Transoksanija|Transoksanije]] (zdaj Uzbekistan), ki je služilo v [[Džingiskan]]ovi vojski. Mati Gaharšad Begum je bila plemkinja, hči uglednega turškega aristokrata Gijasitdina Tarhana.<ref name="bart_1918" /><ref>[http://www.opklare.ru/m/ulugbek_-_biografiya ''Метрополитен - Улугбек - Биография.'']</ref> Rojen je bil med Timurjevo invazijo v Sultaniji v Iranu. Šahruh je bil miroljubnejše in plemenitejše narave kot Timur.

Kot otrok je med Timurjevim širjenjem cesarstva  prepotoval velik del [[Srednji vzhod|Srednjega vzhoda]] in [[Indija|Indije]]. Po Timurjevi smrti in očetovem prevzemu oblasti v večini [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]] se je naselil v očetovi prestolnici Samarkand. Po Šahruhovi preselitvi prestolnice v [[Herat]] v sodobnem [[Afganistan]]u je šestnajstletni Ulug Beg leta 1409 v upravo dobil najprej Samarkand. Šahruh je tedaj prestavil prestolnico v [[Herat]] v pokrajini [[Veliki Horasan]]. Samarkand leži v dolini reke [[Zerevšan]] južno od Rdeče puščave [[Kizilkum]] v današnjem Uzbekistanu. Grki so ga imenovali ''Marakanda'', kasneje pa se je imenoval tudi ''Afrasijab''. Mesto obstaja že od davnega 4. tisočletja pr. n. št. Starodavne razvaline ležijo severno od zdajšnjega mesta. Veljava tega kraja je, tako kot pri [[Palmira|Palmiri]] v [[Sirija|Siriji]], rasla iz njegove lege ob [[Svilna cesta|Svilni cesti]], osrednji trgovski poti od [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] proti [[Kitajska|Kitajski]]. Prav zaradi pomembne lege je bilo neizbežno, da je skozi stoletja prehajal iz rok v roke. Zavzeli so ga Grki pod [[Aleksander Veliki|Aleksandrom Velikim]], [[Perzijci|perzijski]] [[Samanidi]], pa [[horezm]]ski [[šah (vladar)|šahi]], dokler ga ni leta 1220 končno razdejal [[Džingiskan]]. Samarkanda se je od nekdaj držal pridih čarobnosti. Ko je Aleksander Veliki prvikrat uzrl to častitljivo utrjeno [[mesto]], je dejal: »Vse kar sem slišal, drži, a vendar je mnogo lepši, kot sem si bil kdaj koli zamišljal.« Aleksander pa ni mogel vedeti, da bo porušeno mesto kasneje doživelo še eno preobrazbo, ki jo bo zastavil Timur, nadaljevali pa njegovi nasledniki. Samarkand ne slovi samo po [[medresa]]h na velikem [[Samarkand#Trg Registan|Trgu Registan]] in po Timurjevi grobnici, ampak tudi po [[mošeja|mošeji]] [[Samarkand#Mošeja Bibi Hanum|Bibi Hanum]], eni največjih mošej sveta, ki je dobila ime po Timurjevi kitajski ženi. Mnogo [[islamska arhitektura|islamskih stavb]] so postavili tudi [[Uzbeki]], ki so leta 1500 zavzeli mesto. Pozneje je veličina Samarkanda počasi plahnela, vse dokler mu s prenovo v 19. stoletju niso povrnili nekdanjega sijaja.

Leta 1411 je postal vladar celotnega Mavaranarskega kanata (Transoksanija).

S 17-imi leti je Ulug Beg leta 1411 postal vladar celotnega Mavaranarskega kanata (Mavarannahr, Maveranahr, Mavarannhar). Začel se je navduševati nad [[pesništvo]]m, zgodovino in še posebej nad astronomijo. Sčasoma mu ni bilo do tega, da bi, kakor njegova predhodnika, proslavil svoje ime z osvajalnimi vojnami. Postal je eden najbolj prosvetljenih ljudi svojega tanko odmerjenega časa.

== Znanstveno delo ==

Kot vladar se je že v najstniških letih odločil, da bo Samarkand pretvoril v intelektualno središče cesarstva. V letih 1417 do 1420 je v samem središču Samarkanda na trgu [[Samarkand#Trg Registan|Registan]] zgradil [[Samarkand#Medresa Ulugbek (1417 - 1420)|Ulug Begovo medreso]], nakakšno univerzo ali inštitut, in povabil k študiju številne islamske astronome in matematike. Pod vsako kupolo je bila predavalnica, poleg njih pa mošeja. Povezovanje Alaha s čimer koli razen s pisano besedo iz [[Koran]]a v islamskem svetu ni dovoljeno, zato je nenavadno, da sta bila na pročelju mošeje naslikana dva tigra. Zgradba medrese še stoji.

Člana Ulug Begove šole sta bila tudi [[Gijasedin al-Kaši|al Kaši Kašani]] in najmlajši med njimi mula [[Ali Kušči]] (1403-1474), matematik in astronom, ki je slovel tudi v medicini in poeziji. Ulug Beg je z drugimi pesniki razpravljal o aktualnih družbenih zadevah. Med razpravami se je izražal v slogu, ki so ga krajevni poeti imenovali ''bahribajt''.

Ustanovil je tudi medreso v Buhari.

Po podatkih v medicinski knjigi ''Maškovski'', napisani v [[Ruščina|ruščini]], je Ulug Beg odkril česnovo [[tinktura|tinkturo]], domnevno učinkovito za zdravljenje diareje, glavobola, bolečin v želodcu in bolezni črevesja. Razen tega je tudi svetoval mladoporočencem. Priporočal jim je jedi, ki vsebujejo oreške, suhe marelice, rozine in drugo, za katere je trdil, da povečujejo moško spolno moč. Recepti so omenjeni tudi v [[Avicenna|Ibn Sinovih]] knjigah.

=== Astronomija ===
[[Slika:Samarkand observatoire ulugh beg.jpg|thumb|250px|Vhod v nekdanji Ulug Begov observatorij ''Gurganski zidž'']]
[[Slika:Ulugh Beg observatory.JPG|thumb|250px|Glavni višinski [[kvadrant]] ''Gurganskega zidža'']]
[[Slika:1987 CPA 5876.jpg|250px|thumb|desno|Ulug Beg in njegov višinski  kvadrant na sovjetski znamki iz leta 1987]]

Ulug Bega je sprva zanimala predvsem astronomija, zato je leta 1424 začel z gradnjo ogromnega observatorija [[Samarkand#Ulug Begov observatorij|Gurkanski zidž]], podoben observatoriju [[Tycho Brahe|Tycha de Braheja]] (1546-1601) v [[Uraniborg]]u in [[Taki al-Din|Taki Al Dinovemu]] v Istanbulu. Otvorila ga je njegova mati Gaharšad. Dokončal ga je leta 1426 in je bil za tedanji čas pravo čudo [[tehnika|tehnike]] sredi zgradb vse preveč pravovernih gorečnežev. Zaradi pomanjkanja [[daljnogled]]ov je [[točnost]] [[meritev]] povečal s podaljšanjem dolžine sekstanta. Tako imenovani Fahrijev sekstant je imel polmer približno 36 m in [[kotna ločljivost|optično]] [[ločljivost]]jo 180" ([[ločna sekunda|ločnih sekund]]).

V observatoriju so začeli točno opazovati predvsem lege [[zvezda|zvezd]] in [[planet]]ov. V skupnem delu so začeli sestavljati nove astronomske tabele, zadnje veliko delo arabske astronomije. V času njegovega vladanja je Samarkand, poleg [[Herat]]a in [[Širaz]]a, resnično postal kulturno in znanstveno središče vse Srednje Azije.

Njihova astronomska opazovanja so pripeljala do rešitve nekaterih nalog praktične astronomije in teorije [[gibanje|gibanj]]a planetov, čeprav na tem področju dlje od Hiparha, Ptolemaja in [[Nasir at-Tusi|at-Tusija]] niso prišli. Poleg tega pa so jim redna in točna opazovanja omogočila sestavo [[zvezdni katalog|zvezdnih katalogov]].

Z merjenji s pomočjo prečno v observatorij zidanega višinskega [[kvadrant]]a, Fakrijevega sekstanta je med letoma 1438 in 1439 sestavil ''Zidž Ulug-Begi'' (''Zīdž-i Sultānī''), astronomsko preglednico in zvezdni katalog za [[epoha (astronomija)|epoho]] 1437,5 z [[zvezdna karta|zvezdno karto]] 994 zvezd. To je bila obsežna in odlična predelava več predhodnih zvezdnih katalogov, predvsem pa [[Hiparh]]ovega iz leta 129 pr. n. št. (135, 130, 127 pr. n. št.) in [[Abdurahman Ali Sufi|Ali Sufijevega]] iz leta 964. Po točnosti sta njegov katalog šele v 16. stoletju presegla Taki Al Din in de Brahe. Njegovo delo jo primerljivo z delom Ali Sufija ''Knjiga o nepremičnih zvezdah' (''Kitab al-Kavatib al-Tabit al-Musavar'').

Poleg kvadranta je bil v observatoriju nameščen tudi marmorni [[sekstant]], [[trikveter]] in [[armilarna sfera]].<ref name="ocon_1999" />

V starejših arabskih zvezdnih katalogih je našel več resnih napak. Nekatere je z upoštevanjem [[precesija|precesije]] pri zemljepisnih dolžinah posodobil [[Ptolemaj]]. Napake so ga spodbudile, da je na novo določil lege vseh 994 katalogiziranih zvezd. 27 zvezd je dodal iz Al Sufijevega kataloga, ker so bile preveč južno, da bi jih lahko opazoval v Samarkandu.

Ulug Begov katalog, ki je eno od najbolj izvirnih srednjeveških del, je v Evropi prvi izdal [[Thomas Hyde|Hyde]] v [[Oxford]]u leta 1665 z naslovom ''Preglednice zemljepisnih dolžin in širin stalnih zvezd po Ulug Begovih opazovanjih'' (''Tabulae longitudinis et latitudinis stellarum fixarum ex observatione Ulugbeighi'').   Katalog je leta 1767 ponatisnil G. Sharpe. Kasneje sta zvezdni katalog izdala [[Francis Baily|Baily]] leta 1843 v xiii. zvezku ''[[Memoirs of the Royal Astronomical Society]]'' in leta 1917 angleški poslovnež in ljubitelski astronom [[Edward Knobel|Edward Ball Knobel]] v delu ''Ulug Begov zvezdni katalog, ...'' (''Ulugh Beg's Catalogue of Stars, Revised from all Persian Manuscripts Existing in Great Britain, with a Vocabulary of Persian and Arabic Words'').

Njegovo delo na tem področju se lahko primerja z delom nemškega astronoma [[Johann Bayer|Bayerja]] (1572-1625) in še posebej z delom danskega astronoma de Braheja dobro stoletje pozneje, katerega [[zidni kvadrant]] s premerom 3 m je imel ločljivost že 100" in je botroval [[Keplerjevi zakoni|Keplerjevim zakonom]] za gibanje [[Mars]]a in ostalih planetov. [[elipsa|Eliptičnega]] gibanja planetov niti Ulug Bbeg niti de Brahe nista zaznala. To je uspelo šele [[Johannes Kepler|Keplerju]] leta 1605 praktično, ter [[Isaac Newton|Newtonu]] in [[Edmond Halley|Halleyju]] leta 1684 teoretično.

Ulug Beg je določil tudi [[nagib vrtilne osi|nagib Zemljine vrtilne osi]] kot 23,52º. Njegov izračun je nekaj sto naslednjih let veljal za najtočnejšega. Bil je točnejši od Kopernikovih in de Brahejevih meritev.<ref name="thur_1994" />

=== Matematika ===

Ulug Begov učenec Kašani je v ''Traktatu o tetivi in sinusu'' odkril metodo za računanja [[Trigonometrična funkcija|sinusa]] 1 [[Kotna stopinja|º]] s poljubno točnostjo in ga izračunal na 18 decimalnih mest točno kot 0,017452406437283571 z napako <math>+ 8\cdot 10^{-18}</math>. Izračunavanje s tolikšno točnostjo je bilo težavno in počasno delo, kar je še danes. Le s to njegovo metodo so lahko okoli leta 1440 sestavili pripravili tudi tako dobre trigonometrične preglednice v Ulug-begovem ''Gurganskem zidžu'', v katerih so vrednosti kotnih funkcij točne na najmanj 8 mest v [[šestdesetiški številski sistem|šestdesetiškem sistemu]]. Kašani je bil eden redkih, ki je razumel probleme v zvezi z opazovanji.<ref name="ocon_1999" />

Preglednice so bile izboljšava Ptolemajevih in so v zgodovini računske matematike nedvomno pomenile pomemben dogodek, čeprav dolgo niso bile na široko znane. Ko so jih šele leta 1665 prevedli v [[latinščina|latinščino]], so bile de Brahejeve meritve že točnejše in zato niso vplivale na razvoj astronomije.

Čeprav so objavljali v [[arabščina|arabščini]] in so jih prevajali v [[perzijščina|perzijščino]], pozneje v [[Evropa|Evropi]] niso slišali zanj. Njegova šola je dala poleg prispevkov k astronomiji tudi veliko nadarjenih [[računar]]jev. Tu se je prvič tako na široko v zgodovini začela ukvarjati z [[matematika|matematiko]] skupina učenjakov. V manjši meri so se že prej skupinsko ukvarjali z matematiko in astronomijo v središčih drugod po svetu, na primer v Srednji Aziji v [[Udžain]]u, [[Bagdad]]u, [[Misore]]ju, [[Haran]]u, [[Gasna|Gasni]], [[Rai]]ju, [[Gurgan]]u in [[Maraga|Maragi]]. Tako je observatorij v Samarkandu postal prvo [[računsko središče]] sveta in to je njegov najpomembnejši prispevek.

Med Ulug Begova matematična odkritja spadajo tudi metode za točne približne rešitve [[kubična enačba|kubičnih enačb]] in delo o [[binomski izrek|binomskem izreku]].<ref name="ocon_1999" />

=== Koledar ===

Leta 1437 določil dolžino [[sidersko leto|siderskega leta]] kot ''S''<sub>U</sub> = 365,2570370... <sup>d</sup> = 365<sup>d</sup> 6<sup>h</sup> 10<sup>m</sup> 8<sup>s</sup> z napako +58 sekund. Za merjenje, ki je trajalo več let, je uporabljal velikanski 50 m dolg [[gnomon]]. Njegov izračun je šele leta 1525 za 28<sup>s</sup> izboljšal [[Nikolaj Kopernik|Kopernik]], sklicujoč se na [[Tabit ibn Kora|Tabitovo]] oceno iz 9. stoletja. Tabitova napaka je znašala +2<sup>s</sup>, gledano z današnjimi očmi. Ulug Beg je s ponovnimi meritvami določil še točnejšo vrednost 365<sup>d</sup> 5<sup>h</sup> 49<sup>m</sup> 15<sup>s</sup> in svojo napako zmanjšal na +25<sup>s</sup>, ki je za 5 sekund manjša od Kopernikove (30<sup>s</sup>).

S primerjavo koledarjev, ki so jih v tistih časih uporabljala tamkašnja ljudstva, je s svojimi učenci sestavil preglednice za štetje let po različnih [[koledar]]jih. Omogočale so hitro in točno določanje [[datum]]ov posameznih dogodkov, omenjenih na orientalskih kulturnih spomenikih in v pisnih dokumentih.

== Vladanje ==
[[Slika:Jade dragon cup.jpg|thumb|250px|Ulug Begova čaša iz žada, [[Britanski muzej]]<ref>[http://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=255413&partId=1&people=15382&peoA=15382-1-1&page=1 ''British Museum Collection'']</ref>]]

Ko je leta 1447 kot sultan vzhodnega dela [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]] nasledil svojega očeta [[Šahruh Mirza|Šahruha Mirzo]], se je moral boriti z notranjimi in zunanjimi sovražniki. Napredne misli ter njegovi izredni [[znanost|znanstveni]] uspehi in uspehi njegove skupine so seveda izpodkopavali [[verska dogma|verske dogme]]. Zato so popolnoma razumljivo vzbujali sovraštvo [[šejk]]ov in samarkandskih [[derviš]]ev. Slabih 40 let je vladal Samarkandu. V tem času so šejki nemalokrat nasprotovali svojemu vladarju. Obtoževali so ga, da je prelomil zakone [[Šeriatsko pravo|šeriatskega prava]], osnovnega muslimanskega verskega nauka. Na povsem istoveten način in zaradi podobnih vzrokov ga je doletela enaka kruta usoda znanstvene [[izobčenost]]i kot [[Omar Hajam|Hajama]], [[Giordano Bruno|Bruna]] ali [[Galileo Galilei|Galileja]], tako da se lahko brez zadržkov proglasi leta 1092, 1449, 1600 in 1633 za najtemačnejša v vsej zgodovini astronomije. [[verski ekstremist|Verske ekstremiste]] je vodil [[Hodža (muslimanski duhovnik)|hodža]] Ubaidula Akrar, vodja sufijskega reda Nakšbendi.

Končno se je Akraru posrečilo, da je proti Ulug Begu nizkotno naščuval enega od njegovih sinov, Abdela Latifa. Jeseni 1449 je pri Samarkandu Abdel Latif premagal vojsko svojega očeta. Ulug Beg je skušal s sinom skleniti premirje, vendar je sin, obdan z Ulug Begovinmi najhujšimi sovražniki, sklenil, da se bo očeta dokončno znebil. Po nasvetu [[duhovščina|duhovščine]] je očetu predlagal, da obišče [[Meka|Meko]], kjer naj bi se ''»spokoril za svoje [[greh]]e«''. Ulug Begova karavana je res odpotovala proti muslimanskem svetem mestu, na poti pa so [[romar]]je zločinsko prestregli jezdeci, ki so jih bili iz Samarkanda poslali za njimi. Ujeli so znamenitega učenjaka in mu brez usmiljenja divjaško odsekali glavo. Tako je bil v 56. letu starosti v nezaslišani [[zarota|zaroti]] svojega lastnega sina ujet in izdajalsko ubit vladar, ki je bil bolj kot vojskovodja znan kot sloviti astronom in matematik, saj je do tistih dob osnoval največje astronomsko in računsko središče na svetu. Po njegovi smrti so njegov observatorij popolnoma porušili tako, da je deloval samo slabega četrt stoletja. V za astronomijo relativno kratkem času se niso mogli posvetiti zapletenim gibanjem [[planet]]ov, njihova poznejša zapuščina v [[Turčija|Turčiji]] pa tudi ni več dosti pomagala. Danes na ta dogodek spominja le še vhodna kvadratna zgradba, ki stoji v središču nekdanjega observatorija.

[[Slika:Mausoleum of Amir Temur (1).JPG|thumb|250px|[[Mavzolej]] [[Grob knezov, Samarkand|Grob knezov]] (Gur Emir), grobnica [[Timuridi|Timuridov]] v [[Samarkand]]u.]]

Na nagrobniku v  Ulug Begovi grobnici je v starem [[tadžiščina|tadžiškem jeziku]] vklesan napis:

:''»Ta svetli grob, to slavno mesto mučeništva, ta omamni vrt, ta nedosegljiva grobnica je namenjena zadnjemu počitku gospodarja, ki je s svojim prihodom počastil vrtove raja in osrečil prebivališče rajskih prebivalcev. Bil je slaven sultan, izobražen kalif, pomagal je svetu in veri. Njegovo ime je Ulug Beg, sultan, naj Alah blagoslovi njegov grob ...«''

Ob robu Samarkanda, prestolnice Vzhodne države velikega Timurja, še danes stoji veličasten spomenik, ki nas spominja na moč in sijaj starih časov. To je [[mavzolej]] [[Gur Emir]] (Grob princev), grobnica [[Timuridi|Timuridov]], ki so ga dokončali v letu Timurjeve smrti leta 1405 za enega njegovih nečakov. Ima obliko masivnega [[stolp]]a z [[osemkotnik|osemkotno]] osnovo in velikim [[valj]]astim [[tambur]]jem z enobarvno kupolo šotorske oblike z ozkimi rebri in drobnim [[ornament]]om. V njem so pokopani Timur, trije njegovi sinovi in Ulug Beg, ki nekako ne sodi zraven. Njegov vnuk [[Babur]], ustanovitelj [[Mogulski imperij|Mogulskega imperija]], je prenesel njegove ostanke v ta mavzolej.

Ko so leta 1941 ruski [[arheolog]]i odprli Ulug Begov grob, so v njem našli kamnit [[sarkofag]], v katerem je ležalo okostje, zavito v dragocene tkanine. Lobanja mrliča je bila ločena od telesa. To so bili posmrtni ostanki tega mogočnega samarkandskega vladarja. Odprli so tudi Timurjevo grobnico. Njegovo okostje so našli pod velikim razklanim blokom [[žad]]a. Pravijo, da so našli tudi napis, ki pravi, da kdor bo skalil Timurlenkov posmrtni mir, ''»ga bo poteptal sovrag, strašnejši od mene«''. Naslednjega dne je [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] napadla [[Adolf Hitler|Hitlerjeva]] vojska. Tudi če v tej zgodbi ni resnice, pa potruje nasilno moč, ki jo je Timur uveljavil po vsej srednji Aziji, in pečat, ki ga je vtisnil tamkajšnji kulturi.

== Priznanja ==
=== Poimenovanja ===

Po njem se imenuje [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] na [[Luna|Luni]] [[Ulug-beg (krater)|Ulug Beg]] (''Ulugh Beigh''). Ime je leta 1830 v svoji Lunini [[Zemljevid|karti]] predlagal nemški astronom [[Johann Heinrich Mädler|Mädler]]. Po njem se imenuje tudi [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[2439 Ulugbek]].

== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki|Ulugh Beg}}
* Kevin Krisciunas, ''[http://www.ku.edu/carrie/texts/carrie_books/paksoy-2/cam6.html Ulug-begova zapuščina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041216125043/http://www.ku.edu/carrie/texts/carrie_books/paksoy-2/cam6.html |date=2004-12-16 }}'' {{ikona en}}
* [http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Mathematicians/Ulugh_Beg.html Stran o Ulug-begu Univerze svetega Andreja] {{ikona en}}

== Sklici ==

{{sklici|2|refs=
<ref name="ref1"    >{{sktxt|Manz|2006}}.</ref>
<ref name="mekk_"   >Mekk.</ref>
<ref name="sk_0001" >''Timur''. Encyclopædia Britannica,  Online Academic Edition, 2007.</ref>
<ref name="bart_1918" >{{sktxt|Bartold|1918|p=37}}.</ref>
<ref name="ocon_1999" >{{sktxt|O'Connor|Robertson|1999}}.</ref>
<ref name="thur_1994" >{{sktxt|Thurston|1994|p=194}}.</ref>  
}}

== Viri ==

{{refbegin|2}}
* Bartold, V. V., ''Улугбек и его время''. Petrograd, 1918
* Manz, B. F.,''Tīmūr Lang''. Encyclopaedia of Islam, Online Edition, 2006
* Mekking, A. J. J., ''The global built environment as a representation of realities''citat|last1= 
* {{citat|last1= Moore|first1= Patrick|authorlink1= Patrick Moore|title= Atlas vesolja|date= 1999|location= Ljubljana|publisher= MK|isbn= 86-11-14535-6|pages= 12}}
* {{citat|last1= O'Connor|first1= J. J.|last2= Robertson|first2= E. F.|title= Ulugh Beg|date= 1999|accessdate= 2017-03-18|url= http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Biographies/Ulugh_Beg.html|language= en}}
* {{citat|last1= Thurston|first1= Hugh|title= Early Astronomy|date= 1994|location= New York|publisher= Springer-Verlag|isbn= 0-387-94107-X}}
{{refend}}

{{s-start}}
{{s-hou|[[Timuridi|Timuridska dinastija]]| 22. marec| 1394||27. oktober 1449}}
{{s-reg|}}
{{s-bef|before= Ulug Beg }}
{{s-ttl|title= Sultan [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]] |years= 1449&nbsp;– 1450}}
{{s-aft|after=  [[Abdel Latif]] }}
{{end}}

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}

<!-- == Timurjev čas ==
Ulug-beg je bil vnuk [[Timur Lenk|Timurja Lenka]] (Timurlenk) - Železnega hromca (Šepajočega) (1336-1405), pozneje znanega kot Tamerlana, ki je na okrutni način v [[Srednja Azija|Srednji]] [[Azija|Aziji]] osnoval veliko [[država|državo]], segajočo od [[Delhi]]ja do [[Damask]]a ter od [[Aralsko jezero|Aralskega jezera]] do [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]]. Timur je bil [[Džingiskan]]ov potomec in eden najokrutnejših [[vladar]]jev v [[zgodovina|zgodovini]], ki pa jih verjetno ne moremo kar prešteti na prste leve roke. Že kot mladenič je Timur prevzel oblast nad [[Transoksanija|Transoksanijo]]. Nato se je osredotočil na Vzhodni [[Turkestan]], si 7 let brez [[čustva|čustev]] prizadeval, da bi si ga podjarmil. Nato se je povezal s [[Krim, Ukrajina|krimskim]] [[kan]]om [[Tokatmiš]]em v boju proti [[Rusi|Rusom]] in [[Litovci|Litovcem]]. Kmalu ga ni mogel nihče več ustaviti. [[Perzija]], [[Irak]], [[Azerbajdžan]], [[Gruzija]] in [[Armenija]] so zapovrstjo pokleknili. S premaganimi nasprotniki je ravnal tako brezsrčno in okrutno, da duševno prav gotovo ni bil povsem zdrav; kot nekakšen arabski [[Ivan Grozni]], samo 150 let prej. Eden najbolj nečloveških dogodkov, ki jim je botroval, se je zgodil leta 1383. 2000 ujetnikov je dal zgnesti v živo gomilo in jih zazidati. Še istega leta je dal obglaviti 5000 ujetnikov in jih zložiti v ogromno piramido. Nato je leta [[1386]] ukazal pobiti vse prebivalce nekega podjarmljenega mesta. Ujetnike so pometali s pečine. V [[Delhi]]ju pa je dal bojda poklati 100.000 zajetih. V [[Indija|Indijo]] je vdrl leta [[1398]] pod pretvezo, da so delhijski [[musliman]]ski sultani preveč strpni do svojih [[Hindujci|hindujskih]] podložnikov. Tako je vkorakal v Delhi in ga zmaličil v prah. Leta [[1399]] pa se je usmeril proti [[Sredozemlje|Sredozemlju]] in deželam, [[egipt]]ovskega [[sultanat]]a. Opustošil je mesti [[Alep]] in Damask. Leta 1400 je zavzel [[krščanstvo|krščansko]] postojanko [[Sivas]] in dal njenih 4000 branilcev žive pokopati. Ko se je leta [[1401]] polastil [[Bagdad]]a, je poklal njegovih 20.000 prebivalcev in porušil vse njegove najveličastnejše spomenike. Nato je vdrl v [[Turčija|Turčijo]], zavzel [[Ankara|Ankaro]] in [[Smirna|Smirno]] ter od egiptovskega sultana sprejel ponudbo o vdaji. Prelivanja krvi je bilo konec šele z njegovo smrtjo pri 68. letih.
-->

{{DEFAULTSORT:Ulug-beg}}
[[Kategorija:Astronomi]]
[[Kategorija:Matematiki]]
[[Kategorija:Timuridi]]
[[Kategorija:Sultani]]
[[Kategorija:Umorjeni vladarji]]
[[Kategorija:Umorjeni znanstveniki]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Kaligrafi]]