Ogled vira Vesolje

{{infopolje
| title      = Vesolje
| image      = [[slika:NASA-HS201427a-HubbleUltraDeepField2014-20140603.jpg|300px]]
| caption    = Slika najbolj oddaljenega predela Vesolja vidnega s sedanjo [[vidni spekter|optično]] in [[vesoljska tehnologija|vesoljsko tehnologijo]]. Slika [[NASA]]/[[Evropska vesoljska agencija|ESA]]/S. Bekwith (STScl) in skupina HUDF, 3. junij 2014.
| image2     = [[slika:Large-scale structure formation.gif|300px]]
| caption2   = [[superračunalnik|Superračunalniška]] simulacija tvorjenja [[jata galaksij|skupin in jat]] ter gibanja velikih [[galaktično vlakno|vlaken]] v modelu s hladno [[temna snov|temno snovjo]] in [[temna energija|temno energijo]], NCSA, Andrey Kravtsov (Univerza v Chicagu), Anatoly Klypin (Državna univerza Nove Mehike), 2011
| label1     = Starost (v [[model Lambda-CDM|modelu Lambda-CDM]])
| data1      = 13,799 ± 0,021 milijard let<ref name="Planck 2015">{{navedi revijo|author=Planck Collaboration|date=2015|title=Planck 2015 results. XIII. Cosmological parameters (See Table 4 on page 31 of pfd).|arxiv=1502.01589|bibcode=2016A&A...594A..13P|doi=10.1051/0004-6361/201525830|volume=594|journal=Astronomy & Astrophysics|pages=A13 | issn=0004-6361}}</ref>
| label2     = Premer
| data2      = ''neznano'', verjetno neskončno.<ref name="Brian Greene 2011">{{sktxt|Greene|2011}}.</ref> Premer [[opazljivo vesolje|opazljivega vesolja]]: 8,8{{e|26}}&nbsp;m {{nowrap|(28,5 [[parsek|Gpc]] ali 93 [[svetlobno leto|Gly]])}}<ref>{{sktxt|Bars|Terning|2009}}.</ref>
| label3     = Masa (običajna snov)
| data3      = najmaj 10<sup>53</sup> kg<ref name="Paul Davies 2006 43">{{sktxt|Davies|2006}}.</ref>
| label31    = Št. [[galaksija|galaksij]]
| data31     = 200[[milijarda|{{e|9}}]]<ref>Hubble Reveals Observable Universe Contains 10 Times More Galaxies Than Previously Thought. In: NASA. Pridobljeno 2018-01-22.{{slepa povezava|date=2018-06}}</ref>
| label4     = Povprečna gostota
| data4      = 4,5{{e|−31}} g/cm<sup>3</sup><ref name="wmap_universe_made_of">{{navedi splet|author= NASA/WMAP Science Team|date= 2014-01-24|title= Universe 101: What is the Universe Made Of?|url= http://map.gsfc.nasa.gov/universe/uni_matter.html|publisher=NASA|accessdate= 2015-02-17|language= en}}</ref>
| label5     = Povprečna temperatura
| data5      = [[prasevanje|2,72548]] ± 0,00057 [[Kelvin|K]]<ref name=Fixsen>{{sktxt|Fixsen|2009}}.</ref>
| label6     = Glavna vsebina
| data6      = [[barion#Barionska snov v kozmologiji|osnovna (barionska)]] [[snov]] (4,9 %)<br />[[temna snov]] (26,8 %)<br />[[temna energija]] (68,3 %)<ref name="planck2013parameters">{{sktxt|Francis|2013}}.</ref>
| label7     = Oblika
| data7      = [[oblika Vesolja|ravno]] z mejo napake 0,4 %<ref name="wmap_universe_made_of" />
}}
[[slika:Galaxies of the Infrared Sky .jpg|thumb|right|250px|Obsežna [[zgradba Vesolja]] kot izgleda v  [[infrardeče valovanje|infrardeči svetlobi]] z [[valovna dolžina|valovno dolžino]] 2,2 [[mikrometer|mikrometra]]. 1.647.599 registriranih [[galaksija|galaksij]] in drugih virov v katalogu ESC kot rezultat pregleda [[2MASS]]. Svetlost galaksij je prikazana z [[modra|modro]] (najsvetlejše) do [[rdeča|rdeče]] (zelo šibko). Temni pas vzdolž diagonalnih robov in slike je senca krajevne [[Rimska cesta (galaksija)|Galaksije]]]]
[[slika:Universum.jpg|thumb|right|250px|Znana prispodoba Vesolja. [[Nicolas Camille Flammarion]], [[Flammarionov lesorez|lesores]], Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998]]

'''Vesólje''' ali '''vsemírje''' je [[pojem]], s katerim so v prvi polovici 20. stoletja imenovali celotni [[prostor-čas|prostorsko-časovni]] [[kontinuum]]{{efn|name="spacetime"|Po [[moderna fizika|moderni fiziki]] sta prostor in čas medsebojno povezana in, če se ju obravnava ločeno, sta fizikalno brezpredmetna. Glej [[teorija relativnosti]].}}, v katerem se živi skupaj s [[snov]]jo in [[energija|energijo]],<ref name="Zeilik1998">{{sktxt|Zeilik|Gregory|1998}}.</ref> vključno s [[planet]]i, [[zvezda]]mi, [[galaksija]]mi. Tudi bivajoča bitja so snovna. V tem smislu v največjem [[merilo|merilu]] poskuša razumeti Vesolje [[kozmologija]] – [[znanost]], ki se je razvila iz [[astronomija|astronomije]] in [[fizika|fizike]]. V drugi polovici 20. stoletja je razvoj [[opazovalna kozmologija|opazovalne kozmologije]], imenovane tudi [[fizikalna kozmologija]], razdelil pomen [[beseda|besede]] '''Vesolje''' med opazovalnimi in [[teoretična kozmologija|teoretičnimi kozmologi]]. V opazovalni kozmologiji po navadi opuščajo upanje opazovanja celotnega prostorsko-časovnega kontinuuma, teoretični kozmologi pa niso izgubili upanja najti najbolj razumljivih razmišljanj za modeliranje celotnega prostora-časa, navkljub velikim težavam pri predstavljanju kakršnekoli izkustvene zvezanosti s takšnimi razmišljanji in tveganosti preiti v [[matafizika|metafiziko]]. Čeprav prostorska velikost celotnega vesolja ni znana, je možno [[meritev|meriti]] [[opazljivo vesolje]].<ref name="Brian Greene 2011" />

Najzgodnejše znanstvene modele vesolja so razvili [[starogrška filozofija|stari Grki]] in [[indijska filozofija|indijski filozofi]]. Prvi modeli so bili večinoma [[geocentrični model|geocentrični]], kjer je bila [[Zemlja]] središče Vesolja.<ref>{{sktxt|Dold-Samplonius|2002}}.</ref><ref name="Routledge">{{sktxt|Glick|Livesey|Wallis|2017}}.</ref> Sčasoma so točnejša astronomska opazovanja vodila [[Nikolaj Kopernik|Nikolaja Kopernika]], da je razvil [[heliocentrični model]] s [[Sonce]]m v središču [[Osončje|Osončja]]. Pri razvoju [[splošni gravitacijski zakon|splošnega gravitacijskega zakona]] je [[Isaac Newton]] gradil na Kopernikovem delu, kakor tudi na opazovanjih [[Tycho Brahe|Tycha de Braheja]] in [[Keplerjevi zakoni|zakonih gibanja planetov]] [[Johannes Kepler|Johannesa Keplerja]].

Nadaljnje opazovalne izboljšave so vodile do spoznanja, da je Sonce eno od sto milijard zvezd v krajevni galaksiji z imenom [[Rimska cesta (galaksija)|Rimska cesta]], ki je ena od vsaj stotih milijard galaksij v Vesolju. Mnogo zvezd v krajevni galaksiji ima svoje [[zunajosončni planet|planete]]. V največjem merilu so galaksije porazdeljene enakomerno in enake v vseh smereh, kar pomeni, da Vesolje nima robu ali središča. V manjših merilih so galaksije porazdeljene v [[jata galaksij|skupinah, jatah]] in [[nadjata]]h, ki oblikujejo ogromna [[galaktično vlakno|vlakna]] in [[praznina (astronomija)|praznine]] v prostoru, ter tvorijo ogromno [[pena]]sto strukturo.<ref>{{sktxt|Carroll|Ostlie|2013|pp=1173–1174}}.</ref> Odkritja v zgodnjem 20. stoletju so pokazala, da ima Vesolje začetek in, da se od tedaj prostor širi.<ref name="Hawking">{{sktxt|Hawking|1990|pp=125}}.</ref> Trenutno se še vedno širi in to [[pospešeno širjenje Vesolja|vedno hitreje]].<ref name="nobel_2011" />

Teorija [[prapok]]a je prevladujoč kozmološki opis razvoja Vesolja. Po tej teoriji sta se prostor in čas pojavila skupaj pred {{val|13,799|0,021|u=milijardami leti}}<ref name="Planck 2015" /> z določeno količino energije in snovi, ki je postala redkejša, ko se je Vesolje razširilo. Po [[inflacijska doba|začetni pospešeni širitvi]] po približno 10<sup>−32</sup> sekunde in ločitvi [[osnovna sila|štirih znanih osnovnih sil]] se je Vesolje postopoma ohladilo in se širilo naprej, kar je omogočilo, da so se tvorili prvi [[podatomski delec|podatomski delci]] in preprosti [[atom]]i. [[Temna snov]] se je postopoma združila in tvorila penasto strukturo vlaken in praznin pod vplivom [[gravitacija|gravitacije]]. Sčasoma so nastali velikanski oblaki [[vodik]]a in [[helij]]a na mestih kjer je bila temna snov [[gostota|najgostejša]], ter tvorili prve galaksije, zvezde in vse, kar je vidno sedaj. Možno je videti [[astronomsko telo|telesa]], ki so sedaj dlje stran kot 13,799 milijard [[svetlobno leto|svetlobnih let]], ker se je [[širjenje Vesolja|sam prostor razširil]], in se še vedno širi. To pomeni, da se lahko telesa, ki so sedaj oddaljena 46 milijard svetobnih let, vidijo v svoji oddaljeni preteklosti, saj so bila v tej preteklosti, ko so oddala svetlobo, veliko bližje Zemlji.

Iz raziskovanja gibanja galaksij se ve, da Vesolje vsebuje več snovi kot jo je moč zaznati na običajne načine. Ta nevidna snov se imenuje [[temna snov]]<ref>{{sktxt|Redd|2017}}.</ref> (''temna'' pomeni, da obstaja širok razpon močnega [[posredni dokaz|posrednega dokaza]], da ta temna snov obstaja, vendar jo še niso neposredno opazovali). [[Model Lambda-CDM]] je najbolj razširjen model Vesolja. Po njem je približno 69,2 % ± 1,2 % [2015] mase in energije v Vesolju [[skalarno polje]] znano kot [[temna energija]], ki je odgovorna za trenutno [[širjenje Vesolja|širjenje prostora]], ter približno 25,8 % [2015] temne snovi.<ref name="planck_2015">{{navedi splet|url= https://www.aanda.org/articles/aa/full_html/2016/10/aa27101-15/T9.html|title= Planck 2015 results, table 9|date= |language= en}}</ref> Običajne (»[[barionska snov|barionske]]«) snovi je tako le 4,9 % [2015] fizičnega Vesolja.<ref name="planck_2015" /> Zvezde, planeti in oblaki vidnega plina tvorijo le približno 6 % običajne snovi ali približno 0,3 % celotnega Vesolja.<ref>{{sktxt|Persic|Salucci|1992}}.</ref>

Obstaja več konkurenčnih domnev o [[končna usoda Vesolja|končni usodi Vesolja]] in o tem kaj je bilo, če je bilo, pred prapokom. Več fizikov in filozofov odklanja takšne špekulacije in dvomi o tem, da bodo podatki o teh stanjih sploh kdaj dostopni. Nekateri fiziki so predlagali več različnih domnev [[mnogovesolje|mnogovesolij]], v katerih je krajevno Vesolje eno od mnogih (tudi neskončno mnogo) vesolij, ki prav tako obstajajo.<ref name="Brian Greene 2011" /><ref name="EllisKS032">{{sktxt|Munitz|1959}}.</ref><ref>{{sktxt|Palmer|2011}}.</ref><ref name="nielsen_2018">{{sktxt|Nielsen|2018|pp=38–45}}.</ref>

== Definicija ==
[[File:NASA-HubbleLegacyFieldZoomOut-20190502.webm|thumb|upright=2.7|right|<div align="center">[[Vesoljski teleskop Hubble]] - Pomanjšava od [[Hubblovo ultra-globoko polje|galaksij iz ultra-globokega polja]] do normalne povečave<br />(video 00:50; 2. maj, 2019)</div>|300px]]

Fizično Vesolje je definirano kot ves [[prostor]] in [[čas]]{{efn|name="spacetime"|}} (s skupnim imenom [[prostor-čas]]) in njuno vsebino.<ref name="Zeilik1998"/> Ta vsebina se sestoji iz vse energije v različnih oblikah, vključno z [[elektromagnetno valovanje|elektromagnetnim valovanjem]] in [[snov]]jo, ter tako planeti, [[naravni satelit|naravnimi sateliti]], zvezdami, galaksijami in vsebino [[vesoljski prostor|medgalaktičnega prostora]].<ref name="Britannica">{{navedi enciklopedijo|title= Universe|encyclopedia= Encyclopaedia Britannica online|publisher= Encyclopaedia Britannica Inc.|date= 2012|url= https://www.britannica.com/science/universe|accessdate= 2018-02-17|language= en}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.merriam-webster.com/dictionary/Universe|title= Universe|work= Merriam-Webster Dictionary|accessdate= 2012-09-21|language= en}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://dictionary.reference.com/browse/Universe?s=t|title= Universe|work= Dictionary.com|accessdate= 2012-09-21|language= en}}</ref> V Vesolju obstajajo tudi [[fizikalni zakon]]i, ki vplivajo na energijo in snov, kot so na primer: [[ohranitveni zakon]]i, zakoni [[klasična mehanika|klasične mehanike]] in [[teorija relativnosti|teorij relativnosti]].<ref name="Schreuder2014">{{sktxt|Schreuder|2014|pp=135}}.</ref>

Vesolje je velikokrat definirano kot »celotnost obstoja« ali [[vse]] kar obstaja, vse kar je obstajalo in vse kar bo obstajalo.<ref name="Schreuder2014" /> Dejansko nekateri filozofi in znanstveniki pri definiciji Vesolja podpirajo vključitev zamisli in abstraktnih konceptov – kot sta na primer matematika in logika.<ref>{{sktxt|Tegmark|2007}}.</ref><ref>{{sktxt|Holt|2012|pp=308}}.</ref><ref>{{sktxt|Ferris|1997|pp=400}}.</ref> Beseda ''vesolje'' se lahko nanaša tudi na koncepte, kot so: ''[[kozmos]]'', ''[[svet]]'' in ''[[narava]]''.<ref>{{sktxt|Copan|Craig|2004|pp=220}}.</ref><ref name="Bolonkin2011">{{sktxt|Bolonkin|2011|pp=3–}}.</ref>

== Etimologija ==

=== Slovenščina in slovanski jeziki ===

Beseda vesolje etimološko ni povsem pojasnjena.<ref name="snoj_1997">{{sktxt|Snoj|1997|p=713}}.</ref> Gre morda za ljudskoetimološko naslonitev. V [[stara cerkvena slovanščina|stari cerkveni slovanščini]] je <tt>vъsel'enaja</tt> 'naseljena zemlja', <tt>obъšte vъsel'enije</tt> 'vesolje', rusko вселенная 'vesolje' in je dobesedni [[kalk]] [[stara grščina|starogrške]] besede [[ekumena]]<ref>{{sktxt|Vasmer|2004|loc=§ 1, str. 363}}.</ref> {{jezik-el2|[[:en:wikt:οἰκουμένη|οἰκουμένη]]}}: oikouménē (ge) 'naseljena (zemlja)' in 'cel svet', kar vsebuje žensko obliko trpnega deležnika glagola [[:en:wikt:οἰκέω|οἰκέω]]: oikeō 'stanujem, naselim'. Slovensko *vesoljni je morda nastalo iz *vьsь vъsel'enъjь (svetъ) 'ves' in določno obliko trpnega deležnika glagola *vъseliti 'naseliti, vseliti'. Podoben izvor ima ruska besda.

[[Sebastijan Krelj|Krelj]] in drugi [[protestantizem|protestantski]] pisci so rabili <tt>vʃe ulnu</tt>, rodilnik <tt>vʃiga olniga</tt> in gre mogoče za sklop iz <tt>*ves voljni</tt> 'celoten, vseobsegajoč', kar je dobesedno *'od vse (božje) volje'.<ref name="snoj_1997" />

=== Sopomenke ===

Najpogostejša definicija za vesolje se pri starogrških filozofih kaže pri [[pitagorejci]]h {{jezik-el2|τὸ πᾶν|translit=tò pân|translation='vse'}}, in vključuje celotno [[snov]] in prostor, {{jezik-el2|τὸ ὅλον}}: tò hólon ('vse stvari'), kar nujno ne vsebuje tudi praznino,<ref>{{sktxt|Liddell|Scott|2007a}}.</ref><ref>{{sktxt|Liddell|Scott|2007b}}.</ref> in celoten kozmos ({{jezik-el2|τὸ κενόν|link=no|translit=to kenon}}).<ref>{{sktxt|Grjaznov|2004}}.</ref> Druga sopomenka je bila {{jezik|grc|ὁ κόσμος}} (s pomenom [[svet]], [[kozmos]]).<ref>{{sktxt|Liddell|Scott|2007c}}.</ref> Sopomenke se najdejo tudi pri latinskih avtorjih (''totum'', ''mundus'', ''natura'')<ref>{{sktxt|Lewis|Short|1879|pp= 1175, 1189–90, 1881–82}}.</ref> in so se ohranile v sodobnih jezikih. Na primer nemške besede ''das All'', ''Weltall'' in ''Natur'' za ''Vesolje''. Podobne sopomenke se najdejo v angleščini, kot na primer [[vse]] (''everything'', npr. v [[teorija vsega]] (''theory of everything'')), [[kozmos]] (''the cosmos'', npr. v [[kozmologija]] (''cosmology'')), [[svet]] (''the world'', npr. v [[interpretacija mnogoterih svetov]] (''many-worlds interpretation'')) in [[narava]] (''nature'', npr. v [[naravno pravo]] (''natural law'') ali [[filozofija narave]] (''natural philosophy'')).<ref>{{sktxt|Murray|1971|pp=569, 909, 1900, 3821–22}}.</ref>

== Razlogi za obstoj in smisel Vesolja ==

[[Stephen Hawking|Hawking]] je zapisal: »Človeku ne bi bilo treba reči, da je Bog zagnal vesolje tako, da teče na neki poljuben način, ki ga ne moremo razumeti. Moja teorija ne pravi ničesar o obstoju Boga – le to pravi, da se On ne more obnašati, kakor bi se mu zazdelo.« In še: »Čeprav znanost morda lahko reši vprašanje nastanka vesolja, pa ne zna odgovoriti na vprašanje: zakaj se vesolje sploh muči s svojim obstojem? Odgovora na to vprašanje ne poznam.«<ref name="hawking_1994">{{sktxt|Hawking|1994}}.</ref>

Če se na grobo oceni, se lahko dobi tudi število planetov v Vesolju, podobnih Zemlji, ki znaša približno [[1 E15|5{{e|15}}]]. Verjetnost, da so življenja na njih razvita v enakih fazah, je majhna.

== Fizikalne značilnosti ==
{{glavni|opazljivo vesolje|starost Vesolja|širjenje Vesolja}}

Od štirih [[osnovna sila|osnovnih interakcij]] v astronomskih dolžinskih merilih prevladuje [[gravitacija]]. Gravitacijski učinki so kumulativni; to je v nasprotju s pozitivnimi in negativnimi učinki, ki se običajno medsebojno izničijo. Zaradi tega je v astronomskih dolžinskih merilih [[elektromagnetna interakcija]] relativno nepomembna. Preostali dve interakciji, [[šibka jedrska sila|šibka]] in [[močna jedrska sila]], z razdaljo zelo hitro upadata; njuni učinki so omejeni predvsem na podatomskem dolžinskem merilu.

Za Vesolje se zdi, da vsebuje veliko več [[snov]]i kot [[antimaterija|antimaterije]]. Ta asimetrija je verjetno povezana s [[kršitev simetrije CP|kršitvijo simetrije CP]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.pparc.ac.uk/Ps/bbs/bbs_antimatter.asp|title=Antimatter|date= 2003-10-28|accessdate= 2006-08-10|publisher= Particle Physics and Astronomy Research Council|archiveurl= https://web.archive.org/web/20040307075727/http://www.pparc.ac.uk/Ps/bbs/bbs_antimatter.asp|archivedate= 2004-03-07|url-status=dead}}</ref> To neravnovesje med snovjo in antimaterijo je delno odgovorno za obstoj vse snovi, ki obstaja v sedanjosti. Če bi snov in antimaterija ob [[prapok]]u nastali v enaki količini, bi se med seboj popolnoma izničili in pustili za sabo le [[foton]]e.<ref name="TT-20171025">{{sktxt|Adamson|2017}}.</ref><ref name="NAT-20171020">{{sktxt|Smorra|Sellner|Borchert|Harrington|2017}}.</ref> Za Vesolje se tudi zdi, da nima niti [[gibalna količina|gibalne]] niti [[vrtilna količina|vrtilne količine]], ki bi sledili sprejetim fizikalnim zakonom, če je Vesolje končno. Ti zakoni so [[Gaussov zakon]] in [[divergenca|nedivergenca]] [[napetostni psevdotenzor|napetostnega psevdotenzorja]].<ref>{{sktxt|Landau|Lifšic|1975|p=361}}: "It is interesting to note that in a closed space the total electric charge must be zero. Namely, every closed surface in a finite space encloses on each side of itself a finite region of space. Therefore the flux of the electric field through this surface is equal, on th eone hand, to the total charge located in the interior of the surface, and on the other hand to the total charge outside of it, with opposite sign. Consequently, the sum of the charges on the two sides of the surface is zero."</ref>

{| class="wikitable" style="margin:0.5em auto; width:800px;"
! Sestava opazljivega vesolja 
|-
| style="font-size:88%" | [[slika:Location of Earth (3x3-English Annot-smaller).png|800px]]
<center>Diagram prikazuje lego Zemlje v Vesolju. </center>
|}

=== Velikost in predeli ===
{{glej tudi|opazljivo vesolje|opazovalna kozmologija}}

Velikost Vesolja je težko določiti. V skladu s splošno teorijo relativnosti, nekateri predeli [[prostor]]a ne morejo nikoli priti v stik s krajevnim zaradi končne [[hitrost svetlobe|hitrosti svetlobe]] in stalnega širjenja prostora. Na primer, radijska sporočila poslana z Zemlje verjetno ne bodo nikoli dosegla nekaterih predelov prostora, tudi če bo Vesolje obstajalo večno.<ref name="Kaku2008">{{sktxt|Kaku|2008}}.</ref>

Predpostavlja se, da oddaljeni predeli prostora obstajajo in da so del stvarnosti tako kot obstajamo tudi mi, čeprav z njimi nikoli ne bomo mogli imeti stika. Prostorski predel, ki lahko na nas vpliva in na katerega lahko vplivamo mi, je [[opazljivo vesolje]]. Opazljivo vesolje je odvisno od lege opazovalca. S premikanjem lahko opazovalec pride v stik z večjim predelom prostora-časa kot opazovalec, ki se ne premika. Kljub temu celo najbolj hiter popotnik ne more priti v stik z vsem prostorom. Značilno je, da opazljivo vesolje označuje del Vesolja, ki se ga opazuje s krajevnega vidnega mesta v krajevni galaksiji, Rimski cesti.

[[sogibajoča razdalja|Prava razdalja]] – razdalja, ki se meri v določenem času, vključno s sedanjostjo – med [[Zemlja|Zemljo]] in robom opazljivega vesolja, je 46 milijard svetlobih let (14 milijard parsekov), zaradi česar je premer opazljivega vesolja približno {{Convert|28|e9pc|e9ly}}. Razdalja, ki jo je svetloba prepotovala od roba opazljivega vesolja, je zelo blizu [[starost Vesolja|starosti Vesolja]] pomnoženo s [[hitrost svetlobe|hitrostjo svetlobe]], {{Convert|13,8|e9ly|e9pc}}, vendar to ne predstavlja razdalje v vsakem trenutku, ker se rob opazljivega vesolja in Zemlja, od izmerjenega trenutka medsebojno oddaljujeta.<ref>{{sktxt|Crockett|2013}}.</ref> Za primerjavo, premer tipične [[galaksija|galaksije]] je 30.000 svetlobnih let (9,198 [[parsek]]ov), in tipična razdalja med dvema sosednjima galaksijama je 3 milijone [[svetlobno leto|svetlobnih let]] (919,8 kiloparsekov).<ref name="r196">[//en.wikipedia.org/wiki/Universe%23Rindler Rindler], str. 196.</ref> Kot primer: Premer [[Rimska cesta (galaksija)|Rimske ceste]] je približno 100.000–180.000 svetlobnih let,<ref>{{sktxt|Christian|Samar|1998}}.</ref><ref>{{sktxt|Hall|2015}}.</ref> in najbližja sestrska galaksija Rimske ceste je [[Andromedina galaksija]], ki se nahaja približno 2,5 milijona svetlobnih let daleč.<ref>{{sktxt|Ribas|Jordi|Vilardell|Fitzpatrick|2005}}.</ref>

Ker se ne da opazovati prostor onstran roba opazljivega vesolja, ni znano, ali je velikost Vesolja v celoti končno ali neskončno.<ref name="Brian Greene 2011" /><ref>{{sktxt|Janek|2015}}.</ref><ref>{{sktxt|Gibbs|1997}}.</ref> Ocene skupne velikosti Vesolja, če je končno, dosegajo <math>10^{10^{10^{122}}}</math> megaparsekov, podane v resoluciji ''No-Boundary Proposal''.<ref>{{sktxt|Page|2006}}.</ref>{{efn|Čeprav je v navedenem viru navedeno v [[parsek|megaparsekih]], je to število tako veliko, da bi njegove števke ostale dejansko nespremenjene za vse namere in namene ne glede na to v katerih običajnih enotah bi bilo navedeno – ali v [[nanometer|nanometrih]] ali [[parsek|gigaparsekih]], saj bi razlike izginile v napako.|name=bignumber}}

=== Starost in širjenje ===
{{glavni|starost Vesolja|širjenje Vesolja}}

Astronomi so izračunali [[starost Vesolja]] ob predpostavki, da [[model Lambda-CDM]] pravilno opisuje evolucijo Vesolja iz enotnega, vročega, gostega izvornega stanja v sedanje stanje in da pravilno meri kozmološke parametre, ki sestavljajo model.{{Navedi vir}} Običajno je v nabor opazovanj vključena anizotropija [[prasevanje|kozmičnega mikrovalovnega sevanja ozadja]], razmerje svetlosti/[[rdeči premik|rdečega premika]] za [[supernova tipa Ia|supernove tipa Ia]], in obsežne [[jata galaksij|jate galaksij]], ki vsebujejo značilnost [[barionska akustična oscilacija|barionske akustične oscilacije]]{{navedi vir|date=september 2017}}. Na splošno druga opazovanja, kot so [[Hubblova konstanta]], velika količina jat galaksij, [[šibko gravitacijsko lečenje]] in starost [[kroglasta zvezdna kopica|kroglastih zvezdnih kopic]], zagotavljajo preverljivost modela, vendar se trenutno manj točno meri.{{navedi vir}} Ob predpostavki, da je model Lambda-CDM pravilen, prinaša merjenje parametrov z uporabo različnih tehnik s številnimi preskusi najboljšo oceno starosti Vesolja iz leta 2015 13,799 [[merilna negotovost|±]] 0,021 milijard let.<ref name="Planck 2015" />

[[File:Galactic Cntr full cropped.jpg|thumb|Astronomi so v [[Rimska cesta (galaksija)|Rimski cesti]] odkrili zvezde, ki so stare skoraj 13,6 milijard let.]]

Sčasoma so se Vesolje in njegove komponente razvile; na primer, relativna populacija [[kvazar]]jev in galaksij se je spremenila<ref>{{sktxt|Berardelli|2010}}.</ref>. Tudi [[prostor]] sam se je razširil. Zaradi te širitve, lahko znanstveniki na Zemlji opazujejo svetlobo iz galaksij, ki se nahajajo 30 milijard svetlobnih let daleč, čeprav je svetloba potovala le 13 milijard let; prostor med njimi se je razširil. Ta širitev je v skladu z opazovanjem, da je bila svetloba iz oddaljenih galaksij v [[rdeči premik|rdečem premiku]]; oddani [[foton]]i so se med svojim potovanjem raztegnili na daljše [[valovna dolžina|valovne dolžine]] in nižje [[frekvenca|frekvence]]. Analize [[supernova tipa Ia|supernove tipa Ia]] kažejo, da se prostorska širitev pospešuje.<ref name="riess">{{sktxt|Riess|Filippenko|Challis|Clocchiatti|1998}}.</ref><ref name="perlmutter">{{sktxt|Perlmutter|Aldering|Goldhaber|Knop|1999}}.</ref>

Več kot je snovi v Vesolju, močnejša je medsebojna [[težnost|gravitacijska]] privlačnost snovi. Če bi bilo Vesolje ''preveč'' gosto, bi se lahko ponovno zrušilo v [[gravitacijska singularnost|gravitacijsko singularnost]]. Vendar, če bi Vesolje vsebovalo ''premalo'' snovi, bi se širitev prehitro pospeševala in [[planet]]i in [[planetni sestav|planetarni sistem]] se ne bi mogli oblikovati. Od prapoka poka, se je Vesolje širilo [[monotonost|monotono]]. [[antropično načelo|Morda ni presenetljivo]], da ima krajevno Vesolje [[Fridmanovi enačbi|ravno pravšnjo gostoto mase]] približno 5 protonov na kubični meter, kar je omogočilo razširitev v zadnjih 13,8 milijarde let, kar je dalo čas za oblikovanje Vesolja kot se ga vidi sedaj.<ref>{{sktxt|Carroll|Kaku|2014}}.</ref>

Dinamične sile, ki delujejo na delce v Vesolju, vplivajo na stopnjo širitve. Pred letom 1998 se je pričakovalo, da se bo stopnja povečevanja Hubblove konstante z minevanjem časa zmanjšala zaradi vpliva gravitacijskih interakcij v Vesolju. V Vesolju je še dodatna količina, ki se jo lahko opazuje, ki se imenuje [[parameter zaviranja]] (''deceleration parameter''), za katerega kozmologi pričakujejo, da je neposredno povezan z gostoto snovi v Vesolju. Leta 1998, sta dve različni skupini izmerili parameter zaviranja, da je skladen z −1, vendar ne z ničlo, kar pomeni, da se današnja stopnja povečevanja Hubblove konstante povečuje s časom.<ref name="nobel_2011">{{navedi splet|url= https://www.nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/2011/|title= The Nobel Prize in Physics 2011|accessdate= 2015-04-16|language= en}}</ref><ref>{{sktxt|Overbye|2003}}.</ref>

=== Prostor-čas===

{{glavni|prostor-čas|svetovnica}}
{{glej tudi|Lorentzeva transformacija}}
Prostori-časi so arene kjer se dogajajo vsi fizikalni dogodki. Osnovni elementi prostorov-časov so [[dogodek (teorija relativnosti)|dogodki]]. V danem prostoru-času je dogodek definiran kot edinstvena lega v nekem času. Prostor-čas je unija vseh dogodkov (enako kot je premica unija vseh svojih točk).<ref>{{sktxt|Schutz|2009|pp=142 & 171}}.</ref>

Zdi se, da je Vesolje enakomeren prostorsko-časovni kontinuum, ki je sestavljen iz treh [[prostor]]skih in ene [[čas]]ovne [[razsežnost]]i (dogodek v prostoru-času fizikalnega vesolja se zato lahko določi z nizom štirih koordinat:{{nowrap begin}}(''x'', ''y'', ''z'', ''t''){{nowrap end}} ). V povprečju je [[trirazsežni prostor|prostor]] skoraj [[oblika Vesolja|raven]] (z [[ukrivljenost]]jo blizu nič), kar pomeni, da [[evklidska geometrija]] empirično velja z visoko točnostjo v večini Vesolja.<ref name="Shape">{{navedi splet|url= http://map.gsfc.nasa.gov/m_mm/mr_content.html|title= WMAP Mission: Results&nbsp;– Age of the Universe|work= Map.gsfc.nasa.gov.|accessdate= 2011-11-28|language= en}}</ref> Za prostor-čas se tudi zdi, da ima [[preprosto povezan prostor|preprosto povezano]] [[topologija|topologijo]], analogno s kroglo, vsaj na dolžinski lestvici opazljivega vesolja. Vendar pa današnja opazovanja ne izključujejo možnosti, da ima Vesolje več razsežnosti (kot domnevajo nekatere teorije, kakor je [[teorija strun]]), in da ima lahko njegov prostor-čas več povezanih globalnih topologij, analogno valjastim ali toroidnim topologijam dvorazsežnih [[prostor]]ov.<ref name="Nat03">{{sktxt|Luminet|Weeks|Riazuelo|Lehoucq|2003}}.</ref><ref name="_spacetime_topology">{{sktxt|Luminet|Roukema|1999}}.</ref>

Prostor-čas Vesolja se običajno razlaga z [[evklidski prostor|evklidskega]] stališča, s prostorom s [[trirazsežni prostor|tremi razsežnostmi]] in časom sestavljenim iz ene razsežnosti, [[štirirazsežni prostor|četrte razsežnosti]].<ref>{{sktxt|Brill|Jacobsen|2006}}.</ref> S kombiniranjem prostora in časa v eno [[mnogoterost]], ki se imenuje [[prostor Minkowskega]], so fiziki poenostavili veliko število [[teoretična fizika|fizikalnih teorij]], kot so tudi enotneje opisali delovanje Vesolja na nadgalaktičnem in [[kvantna mehanika|podatomskem]] nivoju.

Prostor-čas [[dogodek (teorija relativnosti)|dogodki]] niso absolutno določeni prostorsko in časovno, temveč so določeni relativno glede na gibanje opazovalca. Prostor Minkowskega se približuje Vesolju brez [[gravitacija|gravitacije]]; [[psevdoriemannovska mnogoterost]] [[splošna teorija relativnosti|splošne teorije relativnosti]] opisuje prostor-čas s snovjo in gravitacijo.

=== Oblika ===
{{glavni|oblika Vesolja}}
[[slika:End of universe.jpg|thumb|right|250px|Tri možne oblike Vesolja]]

Splošna teorija relativnosti opisuje kako prostor-čas ukrivljata in upogibata masa in energija (gravitacija). [[Topologija]] ali [[geometrija]] Vesolja vključujeta [[oblika Vesolja|krajevno geometrijo]] v [[opazljivo vesolje|opazljivem vesolju]] in [[oblika Vesolja|globalno geometrijo]]. Kozmologi pogosto delajo s prostoru podobno rezino prostora-časa, ki se imenujejo [[sogibajoča razdalja|sogibajoče koordinate]]. Rezina prostora-časa, ki se jo lahko opazuje, je narobe obrnjen [[stožec svetlobe]], ki razmejuje [[kozmološko obzorje]].

Kozmološko obzorje (imenovano tudi obzorje delcev ali obzorje svetlobe), je največja razdalja iz katere so lahko [[osnovni delec|delci]] pripotovali do opazovalca v [[starost Vesolja|času obstoja Vesolja]]. To obzorje predstavlja mejo med opazljivimi in neopazljivimi predeli Vesolja.<ref name="books.google.com">{{sktxt|Harrison|2000}}.</ref><ref>{{sktxt|Liddle|Lyth|2000}}.</ref> Obstoj, značilnosti in pomembnost kozmološkega obzorja je odvisen od posameznega [[kozmološki model|kozmološkega modela]].

Pomemben parameter, ki opredeljuje prihodnji razvoj teorije Vesolja, je [[Fridmanovi enačbi|parameter gostote]], Omega (Ω). Ta je določen kot povprečna gostota snovi Vesolja deljena s kritično gostoto. Parameter določi eno izmed treh [[oblika Vesolja|geometrij]] glede na to ali je Ω enak, manjši ali večji kot 1 – te so poimenovana kot ravna, odprta in zaprta vesolja<ref name=FateOfTheUniverse>{{navedi splet|title= What is the Ultimate Fate of the Universe?|url= http://map.gsfc.nasa.gov/universe/uni_fate.html|website= National Aeronautics and Space Administration|publisher= NASA|accessdate= 2015-08-23|language= en}}</ref>

Opazovanja, vključno s sondama [[Cosmic Background Explorer]] (COBE), [[Wilkinson Microwave Anisotropy Probe]] (WMAP) in [[Planck (vesoljski observatorij)|Planckovimi]] zemljevidi CMB, kažejo na to, da je Vesolje neskončno v obsegu s končno starostjo, kar so opisali s [[metrika FLRW|Friedmann–Lemaître–Robertson–Walker]] (FLRW) modeli.<ref name="nasa_popular_uni_curv">{{navedi splet|url= http://map.gsfc.nasa.gov/universe/uni_shape.html|title= Will the Universe expand forever?|work= spletna stran WMAP pri Nasi|language= en}}</ref><ref name="RBSG08">{{sktxt|Roukema|Buliński|Szaniewska|Gaudin|2008}}.</ref><ref name="Aurich0403597">{{sktxt|Aurich|Lustig|Steiner|Then|2004}}.</ref> Ti modeli FLRW tako podpirajo inflacijske in standardne modele kozmologije, ki opisujejo [[prostor Minkowskega|ravno]], homogeno Vesolje v katerem prevladuje [[temna snov]] in [[temna energija]].<ref name="planck_cosmological_parameters">{{navedi revijo|arxiv= 1303.5076|title= Planck 2013 results. XVI. Cosmological parameters|author= Planck collaboration|journal= Astronomy & Astrophysics|date= 2014|bibcode= 2014A&A...571A..16P|doi= 10.1051/0004-6361/201321591|volume= 571 |pages= A16}}</ref><ref>{{sktxt|Banks|2013}}.</ref>

=== Podpora življenju ===
{{glavni|natančna naravnanost Vesolja}}

Vesolje naj bi bilo ''natančno naravnano''; domneva Natančna naravnanost Vesolja je teza, da se pogoji, ki omogočajo obstoj opaznega [[življenje|življenja]] v Vesolju, lahko pojavijo le, ko določene univerzalne temeljne [[fizikalna konstanta|fizikalne konstante]] ležijo znotraj ozkega obsega vrednosti. Če bi bila katerakoli od temeljnih konstant le rahlo drugačna, Vesolje verjetno ne bi omogočalo vzpostavitve in razvoja [[snov]]i, astronomskih struktur, elementarne raznolikosti ali življenja.<ref name=toa>{{sktxt|Isaak|2005}}.</ref> O tezi se razpravlja med [[filozofija|filozofi]], [[znanost|znanstveniki]], [[teologija|teologi]] in zagovorniki [[kreacionizem|kreacionizma]].

== Usoda Vesolja ==

Odvisno od povprečne gostote snovi in energije v Vesolju, se bo Vesolje ali večno razširjalo ali pa bo prevladovala težnost in se bo morebiti sesedlo samo vase v »[[veliki zdrk|velikem zdrku]]« ali »[[veliki kolaps|velikem kolapsu]]«. Trenutno kaže, da je za to premalo mase in energije in celo, da širjenje Vesolja narašča in se bo širilo vekomaj. Glej tudi [[končna usoda Vesolja]], [[toplotna smrt Vesolja]].

== Mnogovesolje ==

Obstajajo razmišljanja, da obstaja več vesolij v večnivojskem [[mnogovesolje|mnogovesolju]] (multivesolju). Masa, ki v takšnem vesolju pade v [[črna luknja|črno luknjo]], je lahko prapok, ki naredi drugo vesolje. Vsekakor takšnih zamisli trenutno ne morejo preveriti in so le spretna umovanja.

=== Drugi pojmi ===

Skozi zgodovino so uporabili različne [[beseda|besede]] za označitev »celotnega prostora«, vključno s sopomenkami v različnih [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikih]] »nebesa«, »kozmos« in »svet«.

Večinoma se sicer besede kot je [[svet]] in soznačnice v različnih jezikih sedaj nanašajo na [[planet]] Zemljo, včasih pa se nanašajo tudi na vse, kar obstaja.

Pri pojmu mnogovesolja, ki vsebuje veliko »vesolij« (pisano z malo), je Vesolje, pisano z veliko, eno izmed njih.

{{wide image|Observable_Universe_Logarithmic_Map_(horizontal_layout_english_annotations).png|2250px|Zemljevid opazljivega Vesolja z nekaj pomembnejšimi astronomskimi telesi, ki jih sedaj poznamo. Merilo proti desni narašča eksponentno. Nebesna telesa so povečana do velikosti, pri kateri se lahko razbere njihovo obliko in površino.}}

== Glej tudi ==

* [[fizika osnovnih delcev]]
* [[standardni model]]
* [[kritična gostota]]
* [[Einsteinovo vesolje]]
* [[otroško vesolje]]
* [[popolna teorija poenotenja]]
* [[splošna teorija relativnosti]]
* [[teorija velikega poenotenja]]
* [[teorija vsega]]
* [[Olbersov paradoks]]
* [[znanstvena fantastika]]
* [[vesoljsko plovilo]]

== Opombe ==

{{sklici|group=lower-alpha}}

== Sklici ==

{{sklici|3}}

== Viri ==

{{refbegin|2}}
* {{citat|last1= Adamson|first1= Allan|title= Universe Should Not Actually Exist: Big Bang Produced Equal Amounts Of Matter And Antimatter|url= http://www.techtimes.com/articles/214821/20171025/universe-should-not-actually-exist-big-bang-produced-equal-amounts-of-matter-and-antimatter.htm|date= 2017-10-19|work= TechTimes.com|accessdate= 2017-10-26|language= en}}
* {{citat|last1= Aurich|first1= Ralf|last2= Lustig|first2= Sven|last3= Steiner|first3= Frank|last4= Then|first4= Holger|title= Hyperbolic Universes with a Horned Topology and the CMB Anisotropy|journal= Classical and Quantum Gravity|date= 2004|volume= 21|issue= 21|pages= 4901–26|doi= 10.1088/0264-9381/21/21/010|arxiv= astro-ph/0403597|bibcode= 2004CQGra..21.4901A}}
* {{citat|last1= Banks|first1= Michael|url= http://physicsworld.com/cws/article/news/2013/mar/21/planck-reveals-almost-perfect-universe|title= Planck reveals 'almost perfect' universe|date= 2013-03-21|accessdate= 2013-03-21|website= |publisher= Physics World|language= en}}
* {{citat|last1= Bars|first1= Itzhak|last2= Terning|first2= John|title= Extra Dimensions in Space and Time|url= https://books.google.com/books?id=fFSMatekilIC&pg=PA27|accessdate= 2011-05-01|date= november 2009|publisher= Springer|isbn= 978-0-387-77637-8|cobiss= 24892967|pages= 27–}}
* {{citat|last1= Berardelli|first1= Phil|url= http://news.sciencemag.org/physics/2010/03/galaxy-collisions-give-birth-quasars|title= Galaxy Collisions Give Birth to Quasars|date= 2010-03-25|work= Science News}}
* {{citat|last1= Brill|first1= Dieter|last2= Jacobsen|first2= Ted|doi= 10.1007/s10714-006-0254-9|bibcode= 2006GReGr..38..643B|arxiv= gr-qc/0407022|title= Spacetime and Euclidean geometry|journal= General Relativity and Gravitation|date= 2006|volume= 38|issue= 4|pages= 643–651}}
* {{citat|last1= Bolonkin|first1= Alexander|title= Universe, Human Immortality and Future Human Evaluation|url= https://books.google.com/books?id=TuWQx58ZnPsC&pg=PA3|date= november 2011|publisher= Elsevier|isbn= 978-0-12-415801-6|pages= 3–}}
* {{citat|last1= Carroll|first1= Bradley W.|last2= Ostlie|first2= Dale A.|title= An Introduction to Modern Astrophysics|date= 2013-07-23|publisher= Pearson|isbn= 9781292022932|cobiss= 38958849|edition= mednarodna|pages= 1173–1174|url= https://books.google.com/books?id=RLwangEACAAJ|language= en}}
* {{navedi AV medij|last1= Carroll|first1= Sean|authorlink1= Sean Carroll (fizik)|last2= Kaku|first2= Michio|authorlink2= Michio Kaku|series= How the Universe Works 3|title= End of the Universe|date= 2014|publisher= Discovery Channel}}
* {{citat|last1= Christian|first1= Eric|last2= Samar|first2= Safi-Harb|url= http://imagine.gsfc.nasa.gov/docs/ask_astro/answers/980317b.html|title= How large is the Milky Way?|date= 1998-03-17|accessdate= 2007-11-28|language= en}}
* {{citat|last1= Copan|first1= Paul|last2= Craig|first2= William Lane|title= Creation Out of Nothing: A Biblical, Philosophical, and Scientific Exploration|date= 2004|page= 220|publisher= Baker Academic|isbn= 9780801027338}}
* {{citat|last1= Crockett|first1= Christopher|url= http://earthsky.org/space/what-is-a-light-year|title= What is a light-year?|date= 2013-02-20|website= EarthSky|language= en}}
* {{citat|last1= Davies|first1= Paul|authorlink1= Paul Charles William Davies|date= 2006|title= The Goldilocks Enigma|page= 43ff|publisher= First Mariner Books|isbn= 978-0-618-59226-5|cobiss= 15318841}}
* {{citat|last1= Dold-Samplonius|first1= Yvonne|title= From China to Paris: 2000 Years Transmission of Mathematical Ideas|date= 2002|publisher= Franz Steiner Verlag}}
* {{citat|last1= Ferris|first1= Timothy|title= The Whole Shebang: A State-of-the-Universe(s) Report|date= 1997|publisher= Simon & Schuster|pages= 400}}
* {{citat|last1= Fixsen|first1= Dale J.|date= 2009|title= The Temperature of the Cosmic Microwave Background|journal= [[The Astrophysical Journal]]|volume= 707|issue= 2|pages= 916–20|arxiv= 0911.1955|bibcode= 2009ApJ...707..916F|doi= 10.1088/0004-637X/707/2/916}}
* {{citat|last1= Francis|first1= Matthew|title= First Planck results: the Universe is still weird and interesting|url= https://arstechnica.com/science/2013/03/first-planck-results-the-universe-is-still-weird-and-interesting/|work= |publisher= Ars technica|date= 2013-03-21|accessdate= 2015-08-21|language= en}}
* {{citat|last1= Gibbs|first1= Philip|title= Is faster-than-light travel or communication possible? Section: Expansion of the Universe|url= http://math.ucr.edu/home/baez/physics/Relativity/SpeedOfLight/FTL.html#13|work= |date= 1997|accessdate= 2015-06-06|url-status= dead|archiveurl= https://www.webcitation.org/5lLRguF0I?url=http://math.ucr.edu/home/baez/physics/Relativity/SpeedOfLight/FTL.html#13|archivedate= 2009-11-17|df= |language= en}}
* {{citat|last1= Glick|first1= Thomas F.|last2= Livesey|first2= Steven John|last3= Wallis|first3= Faith|title= Medieval Science Technology and Medicine: An Encyclopedia|edition= ponatisnjena|publisher= Routledge|date= 2017|isbn= 9781351676168}}
* {{citat|last1= Greene|first1= Brian|authorlink1= Brian Greene|title= [[The Hidden Reality]]|publisher= [[Alfred A. Knopf]]|date= 2011}}
* {{citat|last1= Grjaznov|first1= Andrej Jurjevič|url= http://www.astronet.ru/db/msg/1197634|title= Логика Космоса (физика античной Греции)|date= 2004-04-15|publisher= astronet.ru|language= ru}}
* {{citat|last1= Hall|first1= Shannon|url= http://www.space.com/29270-milky-way-size-larger-than-thought.html|title= Size of the Milky Way Upgraded, Solving Galaxy Puzzle|date= 2015-05-04|accessdate= 2015-06-09|publisher= Space.com|language= en}}
* {{citat|last1= Harrison|first1= Edward Robert|title= Cosmology: the science of the universe|url= https://books.google.com/books?id=kNxeHD2cbLYC&pg=PA447|accessdate= 2011-05-01|date= 2000|publisher= Cambridge University Press|isbn= 978-0-521-66148-5|cobiss= 22406149|pages= 447–}}
* {{citat|last1= Hawking|first1= Stephen|authorlink1= Stephen Hawking|date= 1994|title= Črne luknje in otroška vesolja ''(Black holes and baby Universes, 1993'') |publisher= DMFA S|location= Ljubljana|isbn= 961-212-027-7|cobiss= 40276224|pages= 149}}, (prevod [[Mirjam Galičič]])
* {{citat|last1= Hawking|first1= Stephen|authorlink1= |date= 1990|title= Kratka zgodovina časa ''(A Brief History of Time, 1988)''|publisher= Cankarjeva založba|location= Ljubljana|isbn= 86-361-0713-X|page= 125|cobiss= 17217536}}, (prevod [[Uroš Kalčič]])
* {{citat|last1= Hawking|first1= Stephen|authorlink1= |date= 2002|title= Vesolje v orehovi lupini ''(The Universe in a Nutshell, 2001''|publisher= Učila International|location= Tržič|isbn= 961-233-444-7|cobiss= 115846144|pages= 216}}, (prevod Mirjam Galičič)
* {{citat|last1= Holt|first1= Jim|title= Why Does the World Exist?|publisher= Liveright Publishing|date= 2012|pages= 308}}
* {{citat|last1= Isaak|first1= Mark|url= http://www.talkorigins.org/indexcc/CI/CI301.html|title= CI301: The Anthropic Principle|accessdate= 2007-10-31|date= 2005|work= Index to Creationist Claims|publisher= [[TalkOrigins Archive]]}}
* {{citat|last1= Janek|first1= Vannesa|title= How can space travel faster than the speed of light?|work= |publisher= Universe Today|date= 2015-02-20|url= http://www.universetoday.com/119068/how-can-space-travel-faster-than-the-speed-of-light/|accessdate= 2015-06-06|language= en}}
* {{citat|last1= Kaku|first1= Michio|authorlink1= Michio Kaku|title= Physics of the Impossible: A Scientific Exploration into the World of Phasers, Force Fields, Teleportation, and Time Travel|url= https://books.google.com/books?id=ube-MQcFFZQC&pg=PA202|date= 2008-03-11|publisher= Knopf Doubleday Publishing Group|isbn= 978-0-385-52544-2|pages= 202–}}
* {{citat|last1= Landau|first1= Lev Davidovič|authorlink1= Lev Davidovič Landau|last2= Lifšic|first2= Jevgenij Mihajlovič|authorlink2= Jevgenij Mihajlovič Lifšic|date= 1975|title= The Classical Theory of Fields ([[Course of Theoretical Physics]])|volume= 2|edition= predelana 4. angleška|publisher= Pergamon Press|location= New York|isbn= 978-0-08-018176-9|pages= 358–97}}
* {{citat|last1= Lewis|first1= Charlton Thomas|last2= Short|first2= Charles|date= 1879|title= A Latin Dictionary|publisher= Oxford University Press|isbn= 0-19-864201-6|cobiss= 50266722|pages=1175, 1189–90, 1881–82}}
* {{citat|last1= Liddell|first1= Henry George|authorlink1= Henry George Liddel|last2= Scott|first2= Robert|authorlink2= Robert Scott (jezikoslovec)|work= [[A Greek–English Lexicon]]|date= 2007a|orig-year= 1843|title= πᾶς|url= http://lsj.translatum.gr/wiki/%CF%80%E1%BE%B6%CF%82|accessdate= 2018-08-05|archive-date= 2018-11-06|archive-url= https://web.archive.org/web/20181106193619/https://lsj.translatum.gr/wiki/%CF%80%E1%BE%B6%CF%82|url-status= dead}}
* {{citat|last1= Liddell|first1= Henry George|last2= Scott|first2= Robert|work= A Greek–English Lexicon|date= 2007b|orig-year= 1843|title= ὅλος|url= http://lsj.translatum.gr/wiki/%E1%BD%85%CE%BB%CE%BF%CF%82|accessdate= 2018-08-05|archive-date= 2018-11-06|archive-url= https://web.archive.org/web/20181106185336/https://lsj.translatum.gr/wiki/%E1%BD%85%CE%BB%CE%BF%CF%82|url-status= dead}}
* {{citat|last1= Liddell|first1= Henry George|last2= Scott|first2= Robert|work= A Greek–English Lexicon|date= 2007c|orig-year= 1843|title= κόσμος|url= http://lsj.translatum.gr/wiki/%CE%BA%CF%8C%CF%83%CE%BC%CE%BF%CF%82|accessdate= 2018-08-05|archive-date= 2018-11-06|archive-url= https://web.archive.org/web/20181106193457/https://lsj.translatum.gr/wiki/%CE%BA%CF%8C%CF%83%CE%BC%CE%BF%CF%82|url-status= dead}}
* {{citat|last1= Liddle|first1= Andrew R.|last2= Lyth|first2= David Hilary|url= https://books.google.com/books?id=XmWauPZSovMC&pg=PA24|title= Cosmological inflation and large-scale structure|date= 2000-04-13|publisher= Cambridge University Press|accessdate= 2011-05-01|isbn= 978-0-521-57598-0|pages= 24–}}
* {{navedi konferenco|last1= Luminet|first1= Jean-Pierre|authorlink1= Jean-Pierre Luminet|last2= Roukema|first2= Boudewijn F.|title= Topology of the Universe: Theory and Observations|book-title= Proceedings of Cosmology School held at Cargese, Corsica, August 1998|date= 1999|arxiv= astro-ph/9901364|bibcode= 1999ASIC..541..117L}}
* {{citat|last1= Luminet|first1= Jean-Pierre|authorlink1= |last2= Weeks|first2= Jeffrey R.|last3= Riazuelo|first3= Alain|last4= Lehoucq|first4= Roland|last5= Uzan|first5= Jean-Philippe|title= Dodecahedral space topology as an explanation for weak wide-angle temperature correlations in the cosmic microwave background|journal= [[Nature]]|date= 2003-10-09|volume= 425|issue= 6958|pages= 593–95|pmid= 14534579|arxiv= astro-ph/0310253|doi= 10.1038/nature01944|bibcode= 2003Natur.425..593L}}
* {{citat|last1= Munitz|first1= Milton Karl|authorlink1= Milton Karl Munitz|date= 1959|title= One Universe or Many?|journal= Journal of the History of Ideas|volume= 12|issue= 2|pages= 231–55|doi= 10.2307/2707516|jstor= 2707516}}
* {{citat|last1= Murray|first1= J. A. H. (ur.)|title= The Compact Edition of the Oxford English Dictionary|volume= II|date=1971|isbn= 978-0198611172|cobiss= 9753091|publisher= Oxford University Press|location= Oxford|pages= 569, 909, 1900, 3821–22}}
* {{citat|last1= Nielsen|first1= Rolf Haugaard|title= Je naše vesolje le eno od mnogih?|journal= [[Science Illustrated]]|date= avgust 2018|volume= |issue= 105|pages= 38–45|issn= 1855-7708}}
* {{citat|last1= Overbye|first1= Dennis|title= A 'Cosmic Jerk' That Reversed the Universe|url= https://www.nytimes.com/2003/10/11/us/a-cosmic-jerk-that-reversed-the-universe.html?pagewanted=all&src=pm|newspaper= New York Times|date= 2003-10-11}}
* {{citat|last1= Page|first1= Don Nelson|authorlink1= Don Nelson Page|title= Susskind's Challenge to the Hartle-Hawking No-Boundary Proposal and Possible Resolutions|date=  2006-10-18|arxiv= hep-th/0610199}}
* {{citat|last1= Palmer|first1= Jason|date= 2011-08-03|url= https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-14372387|title= BBC News&nbsp;– 'Multiverse' theory suggested by microwave background|accessdate= 2011-11-28|language= en}}
* {{citat|last1= Perlmutter|first1= Saul|authorlink1= Saul Perlmutter|journal= Astrophysical Journal|date= 1999|volume= 517|issue= 2|pages= 565–86|title= Measurements of Omega and Lambda from 42 high redshift supernovae|arxiv= astro-ph/9812133|doi= 10.1086/307221|bibcode= 1999ApJ...517..565P|last2= Aldering|first2= G.|last3= Goldhaber|first3= G.|last4= Knop|first4= R. A.|last5= Nugent|first5= P.|last6= Castro|first6= P. G.|last7= Deustua|first7= S.|last8= Fabbro|first8= S.|last9= Goobar|first9= A.|last10= Groom|first10= D. E. |collaboration=The Supernova Cosmology Project}}
* {{citat|last1= Persic|first1= Massimo|last2= Salucci|first2= Paolo|date= 1992-09-01|title= The baryon content of the Universe|url= http://mnras.oxfordjournals.org/content/258/1/14P|journal= Monthly Notices of the Royal Astronomical Society|language= en|volume= 258|issue= 1|pages= 14P–18P|doi= 10.1093/mnras/258.1.14P|issn= 0035-8711|arxiv= astro-ph/0502178|bibcode= 1992MNRAS.258P..14P}}: navaja »manj kot 10 %«, vendar navaja tudi točnejšo vrednost 0,3 % Vesolja, kar je približno 6 % barionske snovi [4,9 % po Planck 2015].
* {{citat|last1= Redd|first1= Nola Taylor|title= What is Dark Matter?|date= 2017-11-14|url= https://www.space.com/20930-dark-matter.html|website= Space.com|accessdate= 2018-02-01|language= en}}
* {{citat|last1= Ribas|first1= Ignasi|last2= Jordi|first2= Carme|last3= Vilardell|first3= Francesc|last4= Fitzpatrick|first4= Edward L.|last5= Hilditch|first5= Ron W.|last6= Guinan|first6= Edward F.|title= First Determination of the Distance and Fundamental Properties of an Eclipsing Binary in the Andromeda Galaxy|date= 2005|journal= Astrophysical Journal|doi= 10.1086/499161|issue= 1|volume= 635|pages= L37–L40|arxiv= astro-ph/0511045|bibcode= 2005ApJ...635L..37R}}
* {{citat|last1= Riess|first1= Adam Guy|authorlink1= Adam Riess|date= 1998|title= Observational evidence from supernovae for an accelerating universe and a cosmological constant|journal= Astronomical Journal|volume= 116|issue= 3|pages= 1009–38|arxiv= astro-ph/9805201|doi= 10.1086/300499|bibcode= 1998AJ....116.1009R|last2= Filippenko|first2= Alexei V.|last3= Challis|first3= Peter|last4= Clocchiatti|first4= Alejandro|last5= Diercks|first5= Alan|last6= Garnavich|first6= Peter M.|last7= Gilliland|first7= Ron L.|last8= Hogan|first8= Craig J.|last9= Jha|first9= Saurabh|last10= Kirshner|first10= Robert P.|last11= Leibundgut|first11= B.|last12= Phillips|first12= M. M.|last13= Reiss|first13= David|last14= Schmidt|first14= Brian P.|last15= Schommer|first15= Robert A.|last16= Smith|first16= R. Chris|last17= Spyromilio|first17= J.|last18= Stubbs|first18= Christopher|last19= Suntzeff|first19= Nicholas B.|last20= Tonry|first20= John}}
* {{citat|last1= Roukema|first1= Boudewijn F.|last2= Buliński|first2= Zbigniew|last3= Szaniewska|first3= Agnieszka|last4= Gaudin|first4= Nicolas E.|title= A test of the Poincare dodecahedral space topology hypothesis with the WMAP CMB data|journal= Astronomy and Astrophysics|date= 2008|volume= 482|issue= 3|pages= 747–53|arxiv= 0801.0006|doi= 10.1051/0004-6361:20078777|bibcode= 2008A&A...482..747L}}
* {{citat|last1= Schreuder|first1= Duco Anton|title= Vision and Visual Perception|url= https://books.google.com/books?id=I7a7BQAAQBAJ&pg=PA135|date= 2014-12-03|publisher= Archway Publishing|isbn= 978-1-4808-1294-9|page= 135}}
* {{citat|last1= Schutz|first1= Bernard Frederick|authorlink1= Bernard Frederick Schutz|title= A First Course in General Relativity|publisher= Cambridge University Press|edition= 2.|date= 2009-05-31|isbn= 0-521-88705-4|cobiss= 327297|page= }}
* {{citat|last1= Smorra|first1= C.|last2= Sellner|first2= S.|last3= Borchert|first3= M. J.|last4= Harrington|first4= J. A.|last5= Higuchi|first5= T.|last6= Nagahama|first6= H.|last7= Tanaka|first7= T.|last8= Mooser|first8= A.|last9= Schneider|first9= G.|last10= Bohman|first10= M.|last11= Blaum|first11= K.|last12= Matsuda|first12= Y.|last13= Ospelkaus|first13= C.|last14= Quint|first14= W.|last15= Walz|first15= J.|last16= Yamazaki|first16= Y.|last17= Ulmer|first17= S.|title= A parts-per-billion measurement of the antiproton magnetic moment|url= https://www.nature.com/nature/journal/v550/n7676/full/nature24048.html|date= 2017-10-20|journal= [[Nature]]|volume= 550|issue= 7676|pages= 371–74|doi= 10.1038/nature24048|accessdate= 2017-10-26|bibcode= 2017Natur.550..371S}}
* {{citat|last1= Snoj|first1= Marko|authorlink1= Marko Snoj|title= [[Slovenski etimološki slovar]]|date= 1997|publisher= Mladinska knjiga|location= Ljubljana|isbn= 86-11-14772-3|cobiss= 65179648}}
* {{citat|last1= Tegmark|first1= Max|authorlink1= Max Tegmark|title= The Mathematical Universe|journal= Foundations of Physics|date= 2007|volume= 38|issue= 2|pages= 101–50|doi= 10.1007/s10701-007-9186-9|bibcode= 2008FoPh...38..101T|arxiv= 0704.0646}} kratka različica je na voljo na [https://arxiv.org/abs/0709.4024 ''Shut up and calculate.''] (glede na znameniti navedek Davida Mermina »utihni in računaj« {{navedi splet|url= http://physicstoday.org/journals/doc/PHTOAD-ft/vol_57/iss_5/10_1.shtml|title= Arhivirana kopija|accessdate= 2015-06-02|url-status= dead|archiveurl= http://arquivo.pt/wayback/20160515100124/http://physicstoday.org/journals/doc/PHTOAD-ft/vol_57/iss_5/10_1.shtml|archivedate= 2016-05-15|language= en}}{{Webarchive|url=http://arquivo.pt/wayback/20160515100124/http://physicstoday.org/journals/doc/PHTOAD-ft/vol_57/iss_5/10_1.shtml |date=2016-05-15 }})
* {{citat|last1= Vasmer|first1= Max|authorlink1= Max Vasmer|title=Этимологический словарь русского языка|date= 2004|publisher= |location= Moskva|cobiss= 39041634}}
* {{citat|last1= Zeilik|first1= Michael|last2= Gregory|first2= Stephen A.|title= Introductory Astronomy & Astrophysics|date= 1998|edition= 4.|publisher= Saunders College Publishing|quote= »Celotnost vsega prostora in časa; vse kar je, je bilo in bo.«|isbn= 0-03-006228-4|cobiss= 7112503}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==

{{Wikislovar|vesolje|Vesolje}}
{{Wikinavedek}}
{{kategorija v Zbirki|Universe}}
* [[Arno Penzias]], ''Moj pogled na Vesolje'', (prevod Andrej Guštin) [[Spika (revija)|Spika]] '''2''' (1994) [http://www.kvarkadabra.net/index.html?/vesolje/teksti/penzias.htm Kvarkadabra] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071226174155/http://www.kvarkadabra.net/index.html?%2Fvesolje%2Fteksti%2Fpenzias.htm |date=2007-12-26 }}
* [[Jure Zupan (fizik)|Jure Zupan]]: '' Kako se lahko neskončno vesolje še naprej širi?'' [http://www.kvarkadabra.net/vprasanja/teksti/nesk_vesolje.htm Kvarkadabra] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20030917160530/http://www.kvarkadabra.net/vprasanja/teksti/nesk_vesolje.htm |date=2003-09-17 }}
* Jure Zupan, ''O standardnem in stacionarnem modelu vesolja'', [http://www.kvarkadabra.net/index.html?/vprasanja/teksti/kozmoloski_modeli.htm Kvarkadabra] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071226174200/http://www.kvarkadabra.net/index.html?%2Fvprasanja%2Fteksti%2Fkozmoloski_modeli.htm |date=2007-12-26 }}
* [[Sašo Dolenc]], ''Kako, da je vesolje nastalo iz nič'', [http://www.kvarkadabra.net/vprasanja/teksti/vesolje_iz_nic.htm Kvarkadabra] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20030917151908/http://www.kvarkadabra.net/vprasanja/teksti/vesolje_iz_nic.htm |date=2003-09-17 }}
* [[Giordano Bruno]], ''O neskončnem, vesolju in svetovih - prvi dialog'', Kvarkadabra 9, '''4''' (2001): [http://www.kvarkadabra.net/zgodovina/teksti/bruno_neskoncno_1.htm Kvarkadabra] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20031023173033/http://www.kvarkadabra.net/zgodovina/teksti/bruno_neskoncno_1.htm |date=2003-10-23 }}
* Jure Zupan, ''Število galaksij v vesolju'', [http://www.kvarkadabra.net/vprasanja/teksti/stevilo_galaksij.htm Kvarkadabra] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20030917155801/http://www.kvarkadabra.net/vprasanja/teksti/stevilo_galaksij.htm |date=2003-09-17 }}
* Richard Powell: ''Atlas Vesolja'' (''An Atlas of the Universe'') {{ikona en}}: [http://www.atlasoftheuniverse.com/index.html Vrsta slik v različnih merilih s pojasnitvami] {{ikona en}}
* [http://www.geometrygames.org/TorusGames/html/IntroToTorus.html Intuitivni pripomočki za ravno, neomejeno Vesolje (igre :)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060621220613/http://www.geometrygames.org/TorusGames/html/IntroToTorus.html |date=2006-06-21 }} {{ikona en}}{{slepa povezava|date=2018-08-04}}
* [https://web.archive.org/web/20030411094824/http://www.space.com/scienceastronomy/age_universe_030103.html Starost Vesolja na Space.Com] {{ikona en}}
* [http://www.radio-astronomy.net Astronomski radio] {{ikona en}}
* [http://www.pbs.org/wgbh/nova/elegant/program.html NOVA Science:The Elegant Universe] {{ikona en}}
* [http://otiss.wordpress.com/7-m-teorija-in-dimenzije-prostora/ Ciklično vesolje]

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}
{{Področja kozmologije}}
{{Zemljin položaj}}

[[Kategorija:Vesolje| ]]
[[Kategorija:Astronomski dinamični sistemi]]
[[Kategorija:Fizikalna kozmologija]]