Ogled vira Vladimir Aleksandrovič Fok

{{infopolje Oseba}}
{{drugipomeni3|Fok}}

'''Vladimir Aleksandrovič Fok''' [vládimir aleksándrovič fók] ({{jezik-ru|Влади́мир Алекса́ндрович Фок}}, večkrat zapisano tudi '''Fock'''<ref>{{sktxt|Strnad|2011}}.</ref>), [[Rusi|ruski]] [[fizik]] in [[matematik]], * [[22. december]] [[1898]], [[Sankt Peterburg]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Rusija]]), † [[27. december]] [[1974]], [[Leningrad]], [[Sovjetska zveza]] (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

== Življenje in delo ==

Njegov oče Aleksander Aleksandrovič je bil [[gozdarstvo|gozdarski]] [[inženir]]. Mati Nadežda Aleksejevna, rojena Červinska, je rodila pet otrok in Vladimir je bil najmlajši poleg štirih sester. Najstarejša sestra Nadežda je bila [[zdravnik|zdravnica]]. Vse štiri pa so umrle mlade v [[vojna]]h še pred letom 1945. 

Leta 1915 je Fok končal [[srednja šola|srednjo šolo]] in leta 1916 začel študirati na Fizikalno matematični fakulteti [[Univerza v Petrogradu|Univerze v Petrogradu]]. Leta 1917 je prostovoljno odšel na topniško šolo in na bojišča [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]]. Po vojni je nadaljeval študij [[fizika|fizike]] v popolnoma nemogočih razmerah. Poleg njega se je leta 1919 vpisalo le okoli dvajset študentov fizike, kar je za že tedaj milijonsko mesto bilo skoraj nično. Leta 1922 je Fok dokončal študij in ostal na univerzi. Nekaj časa je deloval na Državnem inštitutu za optiko Fizikalnega inštituta [[Sovjetska akademija znanosti|Sovjetske akademije znanosti]]. Leta 1932 je postal profesor [[teoretična fizika|teoretične fizike]] na [[Državna univerza v Sankt Peterburgu|Državni univerzi v Leningradu]] (LGU) (do leta 1961) in bil izvoljen kot član Akademije znanosti, leta 1939 pa je postal [[akademik]]. Prejel je veliko nacionalnih in mednarodnih nagrad. Bil je tudi trikrat zaprt, v državljanski vojni, leta 1934 in 1937. Po smrti ga je na Univerzi v Leningradu zamenjal njegov učenec [[Jurij Nikolajevič Demkov|Demkov]].

Deloval je na področju [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]], [[kvantna elektrodinamika|kvantne elektrodinamike]], [[kvantna teorija polja|kvantne teorije polja]], teorije mnogoelektronskih sestavov, [[statistična fizika|statistične fizike]], [[splošna teorija relativnosti|splošne teorije relativnosti]], teorijah gravitacije, [[radiofizika|radiofizike]], [[matematična fizika|matematične fizike]], [[uporabna fizika|uporabne fizike]] in [[filozofija|filozofskih]] problemih fizike, še posebej v kvantni mehaniki.

V kvantno mehaniko in kvantno teorijo polja je uvedel, pojasnil in raziskoval osnovne pojme: [[Fokov prostor]] (1932), Fokova metoda funkcionalov pri proučevanju kvantnih sestavov s spremenljivim številom delcev, Fokov prikaz, mnogočasovni formalizem Dirac-Fok-Podolskega v kvantni elektrodinamiki z nespremenljivim številom [[električni naboj|nabitih]] [[osnovni delec|delcev]], (gradientna) umeritvena invariantnost, (ki leži v osnovah sodobne [[teorija superstrun|teorije superstrun]]), [[Hartree-Fokova metoda]], metoda parabolične Fok-Leontijevičeve enačbe pri raziskovanju širjenja radijskih valov, odkril je fokovsko štirirazsežno (dinamično) simetrijo [[vodik]]ovega [[atom]]a (1935), dokazal Born-Fokov izrek (v adiabatskem območju) in [[izrek Fok-Krilova]] (o [[jedrski razpad|razpadnih]] stanjih). 

Šele z oddaljevanjem časa v katerem je živel spoznavajo pomembnost njegovega dela na teh področjih. Leta 1926 je prvi uvedel [[umeritvena transformacija|umeritvene transformacije]] [[valovna funkcija|valovnih funkcij]].{{cn}} Istega leta je Fok takorekoč takoj po vpeljavi [[Schrödingerjeva enačba|Schrödingerjeve enačbe]] napisal članek o njeni posplošitvi za primer [[magnetno polje|magnetnega polja]], kjer delujejo od [[hitrost]]i odvisne [[sila|sile]] in kmalu zatem zapisal relativistično [[valovna enačba|valovno enačbo]] (za proste [[skalar]]ne (ali psevdoskalarne) [[spin|brezspinske]] delce), ki jo je neodvisno od njega predlagal tudi [[Oskar Klein|Klein]]:

: <math> \left({\partial^2 \over \partial t^2 } - c^2 \nabla^2 - m^2\right) \Psi = 0 \!\, , </math>

oziroma:

: <math> \left({\partial_{\mu} \partial^{\mu} } - m^2\right) \Psi = 0 \quad \hbox{pri}\; (\hbar=c=1) \!\, </math> ([[Planckov sistem enot|Planckove enote]]).

Oba, Fok in Klein sta uporabila pristop [[Theodor Franz Eduard Kaluza|Kaluze]] in Kleina. Fok je določil tudi umeritveno transformacijo valovne funkcije. Danes enačbo običajno imenujejo [[Klein-Gordonova enačba]], pravilneje pa se imenuje Klein-Fok-Gordonova enačba (včasih pa tudi Klein-Gordon-Fokova enačba).

Na novo je pretolmačil splošno teorijo relativnosti kot [[:Kategorija:Teorije gravitacije|teorijo gravitacije]] in jo podal v monografskem delu ''Teorija prostora, časa in gravitacije'' (''Теория пространства, времени и тяготения'') (Moskva, 1955). Proučeval je [[Diracova enačba|Diracovo enačbo]] v [[gravitacijsko polje|gravitacijskem polju]].

Raziskoval je [[uklon|difrakcijo]] [[elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega valovanja]] in pri tem uvedel aproksimativne metode, ki jih matematiki prej niso poznali.{{cn}}

Pravijo, da [[variacijski račun|variacijska]] Hartree-Fokova metoda ne potrebuje nobene razlage in, da je pravi čudež, da si ta način razumevanja fizike atomov in [[atomsko jedro|jeder]] ni prislužil [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelove nagrade]].

Njegovo začetno delo na področju umeritvenih in relativističnih invariant sta nadaljevala [[Julian Seymour Schwinger|Schwinger]] in [[Bryce Seligman DeWitt|DeWitt]].

Leta 1937 je pod njegovim mentorstvom na Državni univerzi v Leningradu doktoriral [[Aleksander Danilovič Aleksandrov|Aleksandrov]].

== Dela ==

=== Knjige ===

* ''Механика сплошных сред'' (Leningrad, 1932),
* ''Начала квантовой механики'' (Lenigrad, Kubič, 1932; 2. izdaja, Moskva: Nauka, 1976),
* ''Теория определения сопротивления горных пород по способу каротажа'' (Moskva, Leningrad: GTTI, 1933),
* ''Лекции по квантовой механике'' (Leningrad: Universitet, 1937),
* ''Дифракция радиоволн вокруг земной поверхности'' (Moskva, Leningrad: AN SSSR, 1946),
* Fok, V. A., Kotelnikov, A., ''Некоторые применения идей Лобачевского в механике и физике'' (Moskva, 1950),
* ''Теория пространства, времени и тяготения'' (Moskva: Gostehizdat, 1955; 2. izdaja, Moskva: Fizmathiz, 1961; angleška izdaja ''The Theory of Space, Time, and Gravitation'' (London: Pergamon Press, 1965)),
* ''Работы по квантовой теории поля'' (Leningrad: Universitet, 1957),
* ''Квантовая физика и строение материи'' (Leningrad: Universitet, 1965),
* ''Electromagnetic diffraction and propagation problems'' (London: Pergamon Press, 1965),
* ''Проблемы диффракции и распространения электромагнитных волн'' (Moskva: Sovetskoe radio, 1970),
* ''Квантовая физика и философские проблемы'' (Moskva, 1970).

== Glej tudi ==

* [[Hartree-Fokov potencial]]
* [[Fokova matrika]]
* [[Fokova reprezentacija]]
* [[Fokovo stanje]]
* [[Mehler-Fokova transformacija]]

== Sklici ==

{{sklici|4}}

== Viri ==

* {{citat|last1= Strnad|first1= Janez|authorlink1= Janez Strnad|title= Periodna preglednica in zgradba atomov|journal= [[Obzornik za matematiko in fiziko]]|date= 2011|volume= 58|issue= 4|pages= 146–155|url= http://www.obzornik.si/58/1851-Strnad-abstract.pdf|format=PDF}}

== Zunanje povezave ==

* [https://academictree.org/chemistry/tree.php?pid=72603 Akademsko drevo Vladimirja Aleksandroviča Foka] na Chemistry Tree {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Fok, Vladimir Aleksandrovič}}

[[Kategorija:Ruski fiziki]]
[[Kategorija:Ruski matematiki]]
[[Kategorija:Ruski akademiki]]
[[Kategorija:Ruski častniki]]
[[Kategorija:Častniki Imperialne ruske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Diplomiranci Državne univerze v Sankt Peterburgu]]
[[Kategorija:Ruski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Predavatelji na Državni univerzi v Sankt Peterburgu]]
[[Kategorija:Člani Sovjetske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Akademije znanosti Nemške demokratične republike]]
[[Kategorija:Heroji socialističnega dela]]
[[Kategorija:Nosilci reda Lenina]]
[[Kategorija:Leninovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Stalinovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Vladimir Aleksandrovič Fok| ]]