Ogled vira Willebrord Snell van Royen

{{Infopolje Oseba}}

'''Willebrord Snell van Royen''' ([[latinščina|latinizirano]] ''Snellius''; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), [[Nizozemci|nizozemski]] [[matematik]], [[fizik]] in [[astronom]], * [[1580]], (1591), [[Leiden]], [[Nizozemska]], † [[30. oktober]] [[1626]], Leiden.

== Življenje in delo ==
[[Slika:Tiphys Batavus (image).jpg|thumb|right|200px|Ilustracija iz dela ''Tiphys Batavus'', 1624]]
Snell van Royen je študiral [[pravo]] na [[Univerza v Leidnu|Univerzi v Leidnu]]. Okoli leta 1600 je potoval v več [[Evropa|evropskih]] dežel. Leta 1602 je odšel v [[Pariz]], leta 1607 pa je v Leidnu diplomiral.

Leta 1613 je na Univerzi v Leidnu nasledil svojega očeta Rudolpha Snella (1546—1613) in predaval [[matematika|matematiko]].

Prvi je od leta 1614 (1615) do 1617 začel meriti [[poldnevnik|poldnevniški]] (meridianski) lok med [[Alkmaar]]om in [[Bergen op Zoom|Bergen]]om zaradi določitve [[Zemljin polmer|velikosti]] [[Zemlja|Zemlje]]. Pri tem si je pomagal s postopkom [[triangulacija|triangulacije]], ki jo je sam razdelal. Postopek je že leta 1533 proučeval [[Regnier Gemma Frisius|Frisius]]. Mesti sta ležali narazen za 1° in Snell je izmeril vrednost 1 poldnevniške stopinje 107,395&nbsp;km. Današnja sprejeta vrednost je okoli 111 [[kilometer|km]]. Svoj postopek je objavil leta 1617 v delu ''Holandski [[Eratosten]]'' (''Eratosthenes Batavus''), ki ga imajo za začetek [[znanost|znanstvene]] [[geodezija|geodezije]].

Leta 1618 je uredil astronomska opazovanja Landgravea Williama IV. Hesseškega ''Coeli et siderum in oe errantim observationes Hassiacae''.

Snell je leta 1620 (1621), dobro desetletje potem, ko so sestavili prve [[daljnogled]]e točno določil smer lomnjenega [[svetloba|svetlobnega]] žarka skozi [[steklo]]. Po matematični poti je leta 1621 določil [[lomni zakon]] svetlobe ([[Snellov zakon]]), ki izhaja iz [[Huygensovo načelo|Huygensovega načela]]:

: <math> {\sin \alpha\over \sin \beta} = {c\over c'} = n \!\, , </math>

kjer sta <math>\alpha</math> vpadni in <math>\beta</math> lomni kot, ''c'' [[hitrost svetlobe]] v [[vakuum|praznem prostoru]] in <math>c'</math> hitrost svetlobe v [[snov]]i, ''n'' pa [[lomni količnik]] (kvocient) snovi. Zakon je neodvisno od njega odkril pet let kasneje [[René Descartes|Descartes]] leta 1626. Snellov zakon je šele leta 1703 objavil [[Christiaan Huygens|Huygens]] v svojem delu ''Dioptrica''.

Istega leta 1621 je Snell še izboljšal [[Arhimed]]ove metode in določil [[pi|''π'']] na 35 (34) decimalk in pri tem uporabljal enak [[mnogokotnik]] kot [[Adriaaen van Roomen|van Roomen]] leta 1593 (1597) s številom stranic <math>n=10737411824=2^{30}</math>.

Leta 1621 je izdal dodatek k delu ''Holandski Eratosten'' ''Cyclometria sive de circuli dimensione'', leta 1624 pa še ''Tiphys Batavus'', kjer je opisal [[loksodroma|loksodromo]], ravno [[črta|črto]] na [[krogla|krogli]], ki seka vsak [[poldnevnik]] pod enakim [[kot]]om. Delo o [[trigonometrija|trigonometriji]] ''Doctrina triangulorum'' je izšlo leto po njegovi smrti 1627.
[[Image:Snell - Cyclometricus, 1621 - 183410.jpg|thumb|''Cyclometricus'', 1621]]

== Priznanja ==

=== Poimenovanja ===

Po njem se imenuje [[Lunini kraterji|krater]] [[Snell (krater)|Snell]] (''Snellius'') na [[Luna|Luni]].

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki|Willebrord Snellius}}
* [http://www-gap.dcs.st-and.ac.uk/~history/Mathematicians/Snell.html Stran o Willebrordu Snellu van Royenu Univerze svetega Andreja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040905083726/http://www-gap.dcs.st-and.ac.uk/~history/Mathematicians/Snell.html |date=2004-09-05 }} {{ikona en}}
* {{Projekt Matematična genealogija|id=125302}}

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Snell van Royen, Willebrord}}
[[Kategorija:Nizozemski astronomi]]
[[Kategorija:Nizozemski fiziki]]
[[Kategorija:Nizozemski matematiki]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Leidnu]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Willebrord Snell van Royen|*]]
[[Kategorija:Nizozemski univerzitetni učitelji]]