Ogled vira Zvok

'''Zvók''' ali zvočno [[valovanje]] je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc. Taki mediji so [[trdnina|trdnine]], [[kapljevina|kapljevine]] ali [[plin|plini]] (v vakuumu zvok ne more nastajati in se v njem ne more širiti). Nihanjem delcev v zraku (ali plinih) rečemo aerodinamični zvok, v kapljevinah hidrodinamični zvok in v trdninah ali togih telesih vibracije. V kapljevinah in plinih je zvok vedno longitudinalno ali [[vzdolžno valovanje]], v trdninah pa se zvok premika kot transverzalno ali [[prečno valovanje]].

Hrup je oblika zvočnega valovanja, ki ga definiramo kot nezaželen ali škodljiv zvok.

Zvok lahko opredelimo s [[frekvenca|frekvenco]] in ravnjo [[zvočni tlak|zvočnega tlaka]]. Prva je povezana z [[višina tona|višino tona]], druga pa z [[glasnost zvoka|glasnostjo]].

V ožjem pomenu lahko definiramo ''zvok'' le kot zvočno valovanje s frekvencami v slišnem območju človeškega [[uho|ušesa]], to je med 20 [[hertz|Hz]] in 20.000 Hz. Zvok z nižjimi frekvencami imenujemo [[infrazvok]], zvok z višjimi frekvencami pa [[ultrazvok]].

Zvok, ki ga sestavlja le ena sinusoida (ena frekvenca), imenujemo [[ton]]. Frekvenčni [[spekter]] tona ima eno črto. [[Zven]] je zvok, ki ga sestavlja več sinusnih valovanj z različnimi frekvencami, navadno [[osnovni ton]] in [[višji harmonični ton]]i ([[alikvotni toni]]), katerih frekvence so [[celo število|celoštevilski]] [[večkratniki]] frekvence osnovnega tona. Frekvenčni spekter zvena je [[črtasti spekter|črtast]]. [[Šum]] je zvok, v katerem so v večji ali manjši meri navzoče vse sinusne sestavine v nekem frekvenčnem intervalu, njegov spekter je zvezen. Aperiodični šum je [[pok]].

Zvok in z njim povezane [[fizikalni pojav|fizikalne pojave]] preučuje [[akustika]], subjektivno [[človek|človeško]] zaznavanje zvoka pa [[psihoakustika]].

== Zaznavanje zvoka ==
[[Slika:Processing of sound.jpg|thumb|right|350px|Shematski prikaz sluha;(modro: zvočni valovi, rdeče: bobnič, rumeno: [[polž (uho)|polž]], zeleno: avditorni receptorji, vijolično: frekvenčni spekter slušnega odziva, oranžno: živčni impulz)]]

Zvok zaznavamo s pomočjo čutila za sluh. Človek in mnoge živali uporabljajo svoja [[uho|ušesa]] za zaznavanje zvoka, nizek zvok oz. zvok z nizko frekvenco pa lahko zaznavamo tudi z drugimi deli telesa, s pomočjo [[čutilo za tip|čutila za tip]]. Zvok se uporablja na različne načine, najpomembnejša sta komunikacija s pomočjo [[govor]]a in [[glasba]]. Lahko pa se uporablja tudi za zbiranje informacij o okolju, kot so na primer prostorske značilnosti in prisotnost drugih živali ali objektov. [[Netopirji]], na primer, uporabljajo eholokacijo, ladje in podmornice uporabljajo [[sonar]]je, večina ljudi pa pridobi nekaj informacij o prostoru glede na to, iz katere smeri zvok prihaja. [[Sloni]] in [[aligatorji]] za komunikacijo uporabljajo zvok nižjih frekvenc, medtem ko miši, netopirji in nekateri insekti uporabljajo zvok višjih frekvenc. Oboji pa uporabljajo zvok s frekvencami, ki so zunaj dosega človeškega sluha.

Človeško uho je sposobno zaznavati zvok v frekvenčnem obsegu med 20 [[Hz]] in 20 [[kHz]]. To območje se spreminja glede na starost, poklicno deformacijo sluha in spol. Večina ljudi v razvitem svetu od najstništva naprej ne sliši zvoka s frekvenco 20 kHz, in ko se starajo, postopoma zgubljajo sposobnost zaznavanja tako višjih kot tudi nižjih frekvenc. Večina človeškega govora zavzema območje med 200 in 8000 Hz, človeško uho pa je najobčutljivejše za frekvence med 1000 in 3000 Hz. Zvoku nad slišnim območjem (20 kHz) poimenujemo [[ultrazvok]], zvok pod slušnim območjem (20 Hz) pa [[infrazvok]].

Slišnost ušes je omejena tudi po jakosti, saj lahko slišimo le zvok z zvočnim tlakom od 2·20<sup>-5</sup> Pa (prag slišnosti) do 20 Pa (prag bolečine) ali izraženo z ravnijo zvočnega tlaka, zvok od 0 do 120 dB.

Raven zvočnega tlaka (''L<sub>p</sub>'') je:


<math>L_p=20\cdot\log_{10}\left ( \frac{p}{p_0} \right )</math>

kjer je: 

* ''p'' - dejanski (efektivni RMS) zvočni tlak
* ''p<sub>0</sub>'' - referenčna vrednost zvočnega tlaka  2·20<sup>-5</sup> Pa


'''Primerjava med zvočnim tlakom in ravnjo hrupa:'''
{| class="wikitable"
|+
!situacija ali vir zvoka
!zvočni tlak ''p'' v Pa
!raven hrupa ''L<sub>p</sub>'' v dB
|-
|prag bolečine
|20
|120
|-
|motor reaktivnega letala na razdalji 100 m
|6,3 - 200
|110 - 140
|-
|pnevmatsko kladivo na razdalji 1 m
|2
|≈ 100
|-
|poškodba sluha po daljši izpostavljenosti
|0,63
|> 90
|-
|glavna cesta na razdalji 10 m
|0,2 - 0,63
|80 - 90
|-
|vozilo na razdalji 10 m
|0,02 - 0,2
|60 - 80
|-
|TV na razdalji 1 m pri normalni glasnosti
|0,02
|≈ 60
|-
|normalen pogovor na razdalji 1 m
|2·10<sup>-3</sup> - 6,3·10<sup>-3</sup>
|40 - 50
|-
|prag slišnosti pri 1 kHz
|2·10<sup>-5</sup> 
|0
|}
*

== Glej tudi ==

* [[zvočno polje]]
* [[hitrost zvoka]]
* [[Machovo število]]
* [[zvočni sprejemnik]]
* [[zvočni prostor]]
* [[zvočila]]

== Viri ==

* {{navedi knjigo|last=Čudina|first=Mirko|authorlink=|title=Tehnična Akustika|year=2013|publisher=Fakulteta za strojništvo}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|zvok|Zvok}}
{{commons category|Sound}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Akustika]]
[[Kategorija:Sluh]]
[[Kategorija:Valovanje]]
[[Kategorija:Kvalije]]
[[Kategorija:Zvok| ]]