Konstanta omega

Iz testwiki
Redakcija dne 21:31, 28. februar 2016 od imported>XJaM (Zunanje povezave)
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Konstanta omega je matematična konstanta določena kot:

ΩeΩ=1.

Je vrednost W0(1):

ΩW0(1),

kjer je W0 Lambertova funkcija W za realne argumente, ki je rešitev enačbe:

x=1ex,

oziroma:

x=ln(1x).

Ime konstante izhaja iz drugega imena za Lambertovo funkcijo W, funkcije Ω.

Številska desetiška vrednost je približno: Predloga:OEIS

Ω=0,5671432904097838729999686622.

Za konstanto velja:

eΩ=Ω,

oziroma enakovredno:

1Ω=eΩ,

kar da:

lnΩ1=Ω.

Zapišemo jo lahko tudi s tetracijo:

Ω=uu,

kjer je u=1/e.

Konstanto Ω lahko izračunamo iterativno, če začnemo S poljubno z vrednostjo Ω0 (npr. Ω0 = 1), in upoštevamo zaporedje:

Ωn+1=eΩn.

To zaporedje bo pri n→∞ konvergiralo k Ω, sicer počasi. Hitreje konvergira zaporedje:

Ωn+1=1+Ωn1+eΩn.

Konstanto lahko zapišemo z integralom:

1(exx)2+π2dx=11+Ω=0,6381037433651107785224073855,

v primerjavi z:

1(exx+1)2+π2dx=12.

Iracionalnost in transcendentnost

Da je Ω iracionalno število, se lahko dokaže iz dejstva, da je e transcendentno število. Če bi bila Ω racionalno število, bi obstajali takšni celi števili p in q, da bi veljalo:

pq=Ω,

in naprej:

1=pe(pq)q


e=(qp)(qp)=qqpqp,

e pa bi bilo algebrsko število stopnje p. Ker je e trancendentno število, mora biti Ω iracionalno.

Ω je dejansko transcendetno število, kar je neposredna posledica Lindemann-Weierstrassovega izreka. Če bi bila Ω algebrsko število, bi bilo exp(Ω) transcendentno, in prav tako exp−1(Ω). To pa nasprotuje privzetku, da je algebrsko.

Zunanje povezave