Pockelsov pojav

Iz testwiki
Redakcija dne 12:23, 14. oktober 2022 od imported>InternetArchiveBot (Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.2)
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Pockelsov pojav (po nemškem fiziku Friedrichu Carlu Alwinu Pockelsu, ki je pojav preučeval leta 1893) je linearni elektrooptični pojav, pri katerem je lomni količnik sredstva odvisen od zunanjega električnega polja. Opazimo ga lahko le v kristalih, ki nimajo centra simetrije (npr. BaTiO3, GaAs, LiNbO3 ). Sprememba lomnega količnika je v prvem redu sorazmerna z zunanjim električnim poljem, sorazmernostni koeficienti pa so tipično velikostnega reda 10-10 m/V - 10-12 m/V. Uporabljamo ga za modulacijo optičnega signala.

Matematični zapis

Tenzor dielektričnosti v lastnem sistemu zapišemo kot

Pockelsov pojav
Uporaba Pockelsovega pojava. Z dodanima polarizatorjema pred in za kristalom sestavimo amplitudni modulator.

ϵ_=[ϵx000ϵy000ϵz] , kjer je ϵi=ni2, nipa lomni količnik v smeri i.

Definiramo inverzni dielektrični tenzor kot

b_=ϵ_1=[1nx20001ny20001nz2].

Ob prisotnosti električnega polja E=(Ex,Ey,Ez)se dielektrične lastnosti snovi spremenijo. Spremembo inverznega dielektričnega tenzorja zapišemo kot:

b~_=b_+δb_.

Če je sprememba dovolj majhna, lahko komponente novega tenzorja δb_ razvijemo v potenčno vrsto E:

δbij_=rijkEk+qijklEkEl+...

kjer upoštevamo Einsteinov dogovor o seštevanju. Pri obravnavi Pockelsovega pojava nas zanima samo prvi člen. Člen drugega reda opisuje Kerrov pojav, ki je šibkejši in pride do izraza v snoveh s centrom inverzije, kjer ni Pockelsovega pojava.

Koeficienti rijkso komponente Pockelsovega tenzorja r_in so odvisni od strukture kristala. Ker je r_simetričen na zamenjavo prvih dveh indeksov lahko ta združimo v en sam indeks. Uveljavljen je zapis xx = 1, yy = 2, zz = 3, yz = 4, xz = 5, xy = 6 za prva dva indeksa in x = 1, y = 2, z = 3 za tretji indeks. Pockelsov tenzor tako kompaktno predstavimo z matriko dimenzije 6 x 3.

Primer: KH2PO4 (KDP)

V kristalu KDP, ki je v kristalografski skupini 42m, so od nič različni samo r42=r52=8.77×1012m/Vin r63=10.3×1012m/V. Os z naj kaže v smeri optične osi. Oglejmo si primer, ko imamo na kristalu napetost v smeri z, torej E=(0,0,E). KDP je že v osnovi dvolomen enoosni kristal, njegov inverzni tenzor dielektričnosti zapišemo kot:

b~_=|1no20001no20001ne2|.

Spremembo δb_izračunamo kot:

bxx=rxxxEx+rxxyEy+rxxzEz=0

bxy=rxyxEx+rxyyEy+rxyzEz=r63E=byx

bxz=bzx=byz=bzy=byy=bzz=0.

Tako dobimo:

b_=b~_+δb_=|1no2r63E0r631no20001ne2|.

Poiskati moramo še preostali novi lastni osi in lastni vrednosti. Po diagonalizaciji dobimo:

1nx'2=1no2+r63E, ex^=12(1,1,0)

1ny'2=1no2r63E, ey^=12(1,1,0)

1nz'2=1ne2, ez^=ez^

Os z ostane optična os, lomni količnik v tej smeri se ne spremeni. Od tu izračunamo lomna količnika v smereh novih lastnih osi:

nx=no1+no2r63En0(112no2r63E)

nx=no1no2r63En0(1+12no2r63E)

Izraz smo poenostavili s Taylorjevim razvojem, saj je r63v argumentu majhen. Lomni količnik se res spreminja linearno z zunanjim poljem, pod vplivom katerega kristal KDP postane dvolomen.


Glej tudi

Zunanje povezave

ar:ظاهرة بوكل cs:Pockelsův jev en:Pockels effect fr:Effet Pockels ja:ポッケルス効果 pl:Efekt Pockelsa pt:Efeito Pockels ru:Эффект Поккельса