Braggov uklon
Predloga:Združi iz Braggov uklon (tudi Braggova difrakcija ali Braggovo sipanje) je uklon oziroma sipanje rentgenskih žarkov na kristalni mreži. Pri tem pride v določenih smereh zaradi interference do močnih ojačanj. Pojav se ne opaža na tekočinah, opaža pa se na tekočih kristalih (samo, če je valovna dolžina primerljiva z velikostjo molekul oziroma medplastno razdaljo) [1]
Imenuje se po angleškem fiziku in kemiku Williamu Henryju Braggu (1862 – 1942) in njegovem sinu v Avstraliji rojenem britanskem fiziku Williamu Lawrencu Braggu (1890 – 1971 ).
Podoben pojav se opaža tudi pri uklonu nevtronov in elektronov [2] in z uporabo mikrovalov.
Braggov pogoj

Braggov uklon dobimo, kadar elektromagnetno valovanje (ali curek elementarnih delcev ali mikrovalovi) pade na kristal. Žarki se na kristalni mreži sipljejo in v določenih smereh dobimo ojačitve v skladu z Braggovim pogojem . Do ojačitev pride v smereh, kjer je razlika poti žarkov, ki se sipljejo (odbijejo) od različnih kristalnih ravnin, enaka mnogokratniku valovnih dolžin vpadajočega valovanja
- . [3]
kjer je
- razdalja med dvema sosednjima kristalnima ravninama
- uklonski kot oziroma kot sipanja
- celo število
- valovna dolžina vpadajočega valovanja
Iz obrazca se vidi, da je najdaljša valovna dolžina, pri kateri je še izpolnjen pogoj, enaka , kar se zgodi pri kotu .
Sklici
Glej tudi
Zunanje povezave
- Opis Braggovega zakona in uklona (simulacija) Predloga:Webarchive Predloga:Ikona en
- Nobelova nagrada za fiziko v letu 1915 Predloga:Ikona en
- Opis Braggovega uklona Predloga:Ikona en
- ↑ Seminarska naloga na Univerzi v MariboruPredloga:Slepa povezava
- ↑ John M. Cowley (1975) Diffraction physics (North-Holland, Amsterdam) ISBN 0-444-10791-6.
- ↑ Predloga:Citation