Ekonometrija

Iz testwiki
Redakcija dne 06:46, 9. avgust 2024 od imported>Botopol (izogib preusmeritvi predloge)
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Okunovo pravilo predstavlja odnos med gospodarsko rastjo in brezposelnostjo. Primerno krivuljo najdemo z regresijsko analizo.

Ekonometrija je aplikacija statističnih metod na ekonomske podatke z namenom dajanja empirične vsebine ekonomskim odnosom.[1] Natančneje, je »kvantitativna analiza dejanskim ekonomskih pojavov na osnovi sočasnega razvoja teorije in opazovanj, povezanih s primernimi metodami sklepanja«.[2] Uvodni učbenik ekonomije opisuje ekonometrijo kot vedo, ki omogoča ekonomistom, »da pregledajo goro podatkov, da povzamejo preprosta razmerja«.[3] Jan Tinbergen je eden od dveh očetov ekonometrije.[4][5][6] Drugi, Ragnar Frisch, je tudi oblikoval izraz, kot se uporablja danes.[7]

Osnovno orodje ekonometrije je model multiple linearne regresije.[8] Ekonometrična teorija uporablja statistično teorijo in matematično statistiko za evalvacijo in razvoj ekonometričnih metod.[9][10] Ekonometriki posušajo najti cenilke, ki imajo želene statistočne lastnosti, vključno z nepristranskostjo, učinkovitostjo in konsistentnostjo. Aplikativna ekonometrija uporablja teoretično ekonometrijo in praktične podatke za vrednotenje ekonomskih teorij, razvoj ekonometričnih modelov, analizo ekonomske zgodovine in napovedovanje.

Osnovni modeli: linearna regresija

Osnovno orodje ekonometrije je model multiple linearne regresije.[8] V sodobni ekonometriji se pogosto uporabljajo tudi druga statistična orodja, toda najpogostejša začetnna točka za analizo je še vedno linearna regresija.[8] Ocenjevanje linearne regresije z dvema spremenljivkama lahko vizualiziramo s premico, ki poteka skozi podatkovne točke, ki predstavljajo parne vrednosti neodvisnih in odvisnih spremenljivk.

Primer je Okunovo pravilo, ki povezuje gospodarsko rast z ravnjo brezposelnosti. To razmerje predstavlja linearna regresija, kjer je sprememba v ravni brezposelnosti (Δ Brezposelnost) funkcija presečišča (β0), dane vrednosti rasti BDP, pomnožene s koeficientom naklona β1 in napake ε:

Δ Brezposelnost=β0+β1Rast+ε.

Sklici

Predloga:Sklici

Glej tudi

Nadaljnje branje

Zunanje povezave

Predloga:Kategorija v Zbirki

Predloga:Econ-stub Predloga:Normativna kontrola

  1. M. Hashem Pesaran (1987). "Econometrics," The New Palgrave: A Dictionary of Economics, v. 2, p. 8 [pp. 8–22]. Reprinted in J. Eatwell et al., eds. (1990). Econometrics: The New Palgrave, p. 1 [pp. 1–34]. Abstract Predloga:Webarchive (2008 revision by J. Geweke, J. Horowitz, and H. P. Pesaran).
  2. P. A. Samuelson, T. C. Koopmans, and J. R. N. Stone (1954). "Report of the Evaluative Committee for Econometrica," Econometrica 22(2), p. 142. [p p. 141-146], as described and cited in Pesaran (1987) above.
  3. Paul A. Samuelson and William D. Nordhaus, 2004. Economics. 18th ed., McGraw-Hill, p. 5.
  4. Predloga:Navedi splet
  5. Magnus, Jan & Mary S. Morgan (1987) The ET Interview: Professor J. Tinbergen in: 'Econometric Theory 3, 1987, 117–142.
  6. Willlekens, Frans (2008) International Migration in Europe: Data, Models and Estimates. New Jersey. John Wiley & Sons: 117.
  7. • H. P. Pesaran (1990), "Econometrics," Econometrics: The New Palgrave, p. 2, citing Ragnar Frisch (1936), "A Note on the Term 'Econometrics'," Econometrica, 4(1), p. 95.
       • Aris Spanos (2008), "statistics and economics," The New Palgrave Dictionary of Economics, 2nd Edition. Abstract. Predloga:Webarchive
  8. 8,0 8,1 8,2 Predloga:Navedi knjigo
  9. Predloga:Navedi knjigo
  10. Predloga:Navedi knjigo