Iskalni zadetki

...ski akademiji v [[Sankt-Peterburg]]u. Pozneje je poučeval ekperimentalno [[filozofija|filozofijo]], [[anatomija|anatomijo]] in [[botanika|botaniko]] na univerzah Bil je tudi utemeljitelj [[matematična fizika|matematične]] [[fizika|fizike]]. Proučeval je tok [[tekočina|tekočin]] in je leta [[1738]] odkril [[Berno ...

...je znanosti]]. Leta 1932 je postal profesor [[teoretična fizika|teoretične fizike]] na [[Državna univerza v Sankt Peterburgu|Državni univerzi v Leningradu]] ...[uporabna fizika|uporabne fizike]] in [[filozofija|filozofskih]] problemih fizike, še posebej v kvantni mehaniki. ...

Einsteinova splošna teorija relativnosti ima tudi globlji [[filozofija|filozofski]] in [[življenje|življenjski]] pomen. Iste stvari namreč izgleda [[Kategorija:Splošna področja fizike]] ...

...tematika|matematiko]] in [[fizika|fiziko]]. V letu 1819 je postal profesor fizike na [[Univerza v Innsbrucku|Univerzi v Innsbrucku]], leta 1821 pa profesor v ...

| field = [[fizika]], [[filozofija]] ...udi na Univerzi v [[Oxford]]u. Več kot 40 let je bil [[profesor]] [[fizika|fizike]] na univerzah v [[Gradec|Gradcu]], Dunaju, [[München|Münchnu]] in [[Leipzi ...

|field = [[fizika]], [[matematika]], [[astronomija]], [[filozofija narave]], [[teologija]] in [[alkimija]] ...n [[planet]]ov in o svetlobi, ker sta ti vprašanji zaposlovali vse tedanje fizike. Morda se je tedaj odločil, kaj bo raziskoval, a čas vsaj za obe fizikalni ...

[[Kategorija:Filozofija toplotne in statistične fizike]] ...

...zarin), kjer je poslušal predavanja iz [[matematika|matematike]], [[fizika|fizike]] in [[astronomija|astronomije]] in tam leta 1735 diplomiral. Kolegij so vo Svojo [[filozofija|filozofijo]] je d'Alembert postavil na rezultatih znanosti, na [[religija|r ...

Objavil je strokovna in poljudna dela o [[prostor]]u, [[čas]]u, [[snov]]i, [[filozofija|filozofiji]], [[logika|logiki]], [[simetrija|simetriji]] in [[zgodovina mat === Geometrijski temelji mnogoterosti in fizike === ...

| region = Zahodna filozofija | era = [[Filozofija 17. stoletja]] ...

...ealni gimnaziji v Wiesbadnu začel študirati [[matematika|matematiko]] in [[filozofija|filozofijo]] na [[Univerza v Göttingenu|Univerzi v Göttingenu]]. Od aprila ...unkcije so pomembne na primer na področju [[matematična fizika|matematične fizike]] in [[astrofizika|astrofizike]]{{r|stai-2016}} ([[integrabilni sistem]]i, ...

...logije. Pot v Rusijo je odložil, medtem pa so mu zavrnili mesto profesorja fizike na Univerzi v Baslu.<ref name="calinger_1996_p_125">{{sktxt|Calinger|1996|p ...30. Euler je na akademiji kmalu napredoval in je leta 1731 postal profesor fizike. Ko se je kasneje Daniel Bernoulli, naveličan tamkajšnjih nevzdržnih razmer ...

...e za prvo nagrado prejel [[Wilhelm Eisenlohr (fizik)|Eisenlohrov]] učbenik fizike '' Lehrbuch der Physik'' iz leta 1860.{{r|juzn-2018}}{{rp|32}} ...rastline|rastlinske]] [[fiziologija|fiziologije]]. Zanimal se je tudi za [[filozofija|filozofska]] in [[zgodovina|zgodovinska]] vprašanja, ter se učil [[francošč ...

...tarosti 19. let, leta 1773, je Vega dve leti od 1774 do 1775 študiral še [[filozofija|filozofijo]] na liceju v Ljubljani. Dveletni filozofski študij je takrat im ...Ljubljana pred drugo polovico 20. stoletja ni več obnovila kakovosti pouka fizike iz časa Vegovega študija. ...

...evilo|ordinalna števila]] ter njihovo aritmetiko. Njegovo delo ima velik [[filozofija|filozofski]] pomen, česar se je sam dobro zavedal.<ref>Biografski podatki v ...e poslušal predavanja iz matematike, [[filozofija|filozofije]] in [[fizika|fizike]]. V Berlinu je imel odlične profesorje, velike aritmetike: [[Ernst Eduard ...

...– [[znanost]], ki se je razvila iz [[astronomija|astronomije]] in [[fizika|fizike]]. V drugi polovici 20. stoletja je razvoj [[opazovalna kozmologija|opazova ...dele vesolja so razvili [[starogrška filozofija|stari Grki]] in [[indijska filozofija|indijski filozofi]]. Prvi modeli so bili večinoma [[geocentrični model|geoc ...

...o in nato v arabščino. Blesteli so tudi na številnih področjih, zlasti v [[filozofija|filozofiji]], znanosti (kot so Hunajn ibn Išak, Jusuf Al-Khuri, Al Himsi, K ...o razlikovali discipline, podedovane iz predislamskih civilizacij, kot sta filozofija in medicina, ki so ju imenovali »znanosti starodavnih« ali »racionalne vede ...

V [[Standardni model|standardnem modelu]] fizike so elektroni pravi [[Osnovni delec|osnovni delci]] brez notranje zgradbe, p ...rvi predlagali v [[6. stoletje pr. n. št.|6. stoletju pr. n. št.]] [[Grška filozofija|grški filozofi]] ([[Demokrit]], [[Levkip]] in [[Epikur]]), vendar je predlo ...

...bil pripravljen ločiti od tradicionalnih metod [[Klasična fizika|klasične fizike]].{{Navedi vir}} ...in je povzročil revolucijo v večini področij kvantne mehanike pa tudi vse fizike in kemije. Samo štiri tedne pozneje je bil objavljen drugi članek, ki je re ...

* {{citat|last1= Strnad|first1=Janez|authorlink1= Janez Strnad|title= Razvoj fizike|date= 2003|publisher= DZS, d. d.|location= Ljubljana|cobiss= 122516736|isbn [[Kategorija:Filozofija fizike]] ...