Iskalni zadetki

...tudi z drugimi »magičnimi« figurami, kot so npr. [[magična zvezda|magične zvezde]], [[magična kocka|magične kocke]] ali [[magični teserakt|magični teserakti == Magične zvezde == ...

...Leta 1997 so z odkritjem takšnih vrst zvezd ovrgli splošno prepričanje, da zvezde obstajajo le znotraj galaksij.<ref>{{navedi splet|url= http://hubblesite.or ...i znan, je prevladujoča teorija, da lahko trk dveh ali več galaksij izvrže zvezde v prostrana prazna območja [[medgalaktični prostor|medgalaktičnega prostora ...

...vídezni síj''' ali '''navídezna magnitúda''' (oznaka '''''m''''') [[zvezda|zvezde]], [[planet]]a ali drugega [[nebesno telo|nebesnega telesa]] je v [[astrono Med prvimi opazovalci je bil [[Hiparh]], ki je razdelil zvezde po siju v šest razredov. Šesti razred je najtežje viden, prvi pa najsvetlej ...

...rvih spekralnih razredov pa pri fotografskem opazovanju. Tako imajo svetle zvezde z nizko površinsko temperaturo barvni indeks približno +1,0, belo-svetlo mo kjer je <math>I(\lambda)</math> porazdelitev energije v spektru zvezde in <math>\varphi_i,\; \varphi_j</math> funkciji spektralne občutljivosti fo ...

...kvark s|kvarki s]] in dibarioni sestavljajo [[nevtronska zvezda|nevtronske zvezde]]. ...

...vin|K]]) in visokem [[tlak]]u. Hitrost jedrskega zlivanja jeder v središču zvezde je odvisna od njene mase (življenjski čas zvezd je približno sorazmeren z < ...ti: silicijevo, dušikovo, kisikovo, ogljikova, helijevo, na zunanji strani zvezde pa vodikovo. ...

...bitalna perioda|siderična perioda]], saj je obhodni čas, glede na [[zvezda|zvezde]], odvisen od opazovalca na nekem [[nebesno telo|nebesnem telesu]] – po nav ...

== Izsev zvezde == Izsev zvezde (<math>P\equiv L^{*}</math>), če se jo misli kot idealno [[črno telo]], s p ...

...derski dan]] pa je čas, ki poteče med dvema zaporednima kulminacijama iste zvezde stalnice. Ker ima tudi Sonce lastno gibanje, je sončni dan daljši kot sider ...skem polu je nebesni severni pol v zenitu, ekvator pa leži na obzorju. Ker zvezde navidezno krožijo okoli severnega nebesnega pola nikoli ne zaidejo ali vzid ...

...''' je čas med dvema zaporednima [[kulminacija]]ma zelo oddaljene [[zvezda|zvezde]]. Na Zemlji je pravi zvezdni dan določen kot časovni interval med dvema za ...omija|astronomiji]] je zanimivo trajanje vrtenja Zemlje glede na oddaljene zvezde, ni pa toliko zanimivo trajanje vrtenja okoli vrtilne osi glede na [[Sonce] ...

...tota sevanja bi bila neskončno velika) in ne [[črna|črno]], če so [[zvezda|zvezde]] enakomerno [[porazdelitev|porazdeljene]] po [[neskončnost|neskončnem]] [[ ...i bila takšna, da bi videli nebo, kot, da bi bili na [[površina|površini]] zvezde, ki ima [[efektivna temperatura|efektivno]] površinsko [[temperatura|temper ...

Zvezde se lahko opiše tudi kot edine [[povezani graf|povezane grafe]] v katerih im ...

...O, B, A, F, G, K in M. Zvezde razreda O in B so zelo redke, a zelo svetle; zvezde razreda M so pogoste, a medle. * '''razred I''': bele in modre zvezde s širokimi vodikovimi črtami (sodobni razred A) ...

|10⁻⁵ lx ||svetloba zvezde [[Sirij]], najsvetlejše zvezde na nočnem nebu <ref name="radfaq">Paul Schlyter, [http://stjarnhimlen.se/co ...

Dopplerjev pojav v astronomiji je zanimiv zato, ker se [[zvezda|zvezde]] vrtijo, in na robovih oddajajo drugačen spekter svetlobe kot je realen. ...laboratoriju (strokovnjaki iz oblike spektra vidijo katera snov je gorivo zvezde, oziroma s katerim spektrom naj primerjajo). Iz primerjave določijo premik ...

...jo tovrstne zvezde kratko življenjsko dobo. Po drugi strani ponujajo lažje zvezde premalo energije. ...ratka, da poskrbi za enakomerno obsevanje planeta s strani njegove matične zvezde v sistemu. [[Nagib vrtilne osi|Rotacijska os]] ne sme biti preveč nagnjena, ...

Ko je neto izsevnost zvezde ali planeta v ustreznem pasu valovnih dolžin manjša od enote (manjša kot pr == Zvezde == ...

...ost]]jo. V svojem delu je obravnaval model zvezde, kjer so bile komponente zvezde krožeče mase, in pokazal, da bi lahko na Schwarzschildovem polmeru [[tirna ...

...do 1840 je s Fraunhoferjevim [[heliometer|heliometrom]] izmeril paralakso zvezde [[61 Laboda|61]] [[Labod (ozvezdje)|Laboda]] (Cygni). Njena paralaksa je zn Na nebu ni zvezde, katere paralaksa bi bila 1 ločna sekunda. Če je paralaksa zvezde večja, leži zvezda bližje Zemlji in je njena razdalja v parsekih manjša. Ze ...

...hnih teles z veliko maso, kot so [[nevtronska zvezda|nevtronske]] [[zvezda|zvezde]] ali [[črna luknja|črne luknje]]. Zaradi njih se padajoča [[snov]] splošči ...