Iskalni zadetki

'''Eulerjeva enákost štírih kvadrátov''' [òjlerjeva ~] v [[matematika|matematiki]] trdi, da je [[produkt]] dveh [[število|števil]], [[Leonhard Euler]] je pisal o tej enakosti leta [[1750 v znanosti|1750]]. Lahko se jo [[matematični dokaz|dokaže]] z [[elementarna algebra|element ...

'''Eulerjev izrek o poliedrih''' (ali '''Eulerjeva poliedrska formula''') je v [[geometrija|geometriji]] [[izrek]], ki povezuje število [[oglišče|oglišč]] : <math> \chi = V + F - E = 2 \!\, , </math> ...

...linearnih enačb|sistema linearnih enačb]], ki vsebuje toliko enačb kot je v sistemu neznank. Pravilo je uporabno samo, če obstaja ena rešitev. ...Gabrielu Cramerju]] (1704 – 1752), ki ga je objavil leta [[1750 v znanosti|1750]]. ...

== V matematiki == * število 42 se v [[pi|&pi;]]-ju pojavlja na decimalnih mestih: ...

...samostan]]skih [[šola]]h, vključno z [[Nevers]]om. Leta 1620 se je ustalil v pariški ženski samostanski šoli L'Annonciade. Naslednja štiri leta je pisal ...so leta 1666 ustanovili [[Francoska akademija znanosti|Kraljevo akademijo znanosti]], katere ustanovni član je bil tudi [[Christiaan Huygens|Huygens]]. ...

...b|''Tabulae Regiomontanae reductionum observationum astronomicarum ab anno 1750 usque ad annum 1850 computatae'', 1830]] ...[[precesija|precesiji]], [[nutacija|nutaciji]] in [[aberacija|aberaciji]]. V astronomske račune je vpeljal številne izboljšave in uvedel postopke [[mate ...

...oklical v [[Berlin]] za člana [[Pruska akademija znanosti|Pruske akademije znanosti]], kjer je leta 1745 (1746) postal njen predsednik. ...trost teles. Akcijo je v tem primeru sestavil kot <math>m_1(v-v_1)^2 + m_2(v-v_2)^2</math> in iz zahteve, da je najmanjša, izpeljal enačbo: ...

...nem elementov [[kolobar]]skih [[algebrska struktura|algebrskih struktur]]. V tem članku so elementi matrike [[realno število|realna]] ali [[kompleksno š Vodoravne črte v matriki so '''vrstice''', navpične pa '''stolpci'''. Matrika z ''m'' vrstic ...

...a znanosti|Imperialna ruska akademija znanosti]] <br /> [[Pruska akademija znanosti|Berlinska akademija]] |alma_mater = [[Univerza v Baslu]] ...

...del povprečnega [[Sončev dan|Sončevega dneva]], kar se še vedno uporablja v nekaterih [[astronomija|astronomskih]] in [[pravo|pravnih]] kontekstih. Tež ...Z leti je postal UTC, ki šteje SI sekunde, osnova za uradno merjenje časa v številnih državah po svetu ali vsaj ''[[de facto]]'' standard za civilno up ...

...[[Jezuitska gimnazija Ljubljana]], [[Klasična gimnazija v Ljubljani|Licej v Ljubljani]] <br /><small> <!-- diploma <br /> --> [[doktorat]] 1775 </small ...Vega ju je obiskoval leta 1772 in 1773. Poleg matematike in naravoslovnih znanosti so bili predmeti, ki jih je Vega poslušal: [[latinščina]], [[grščina]], [[r ...

...evi profesor|profesor regius]] [[hidrografija|hidrografije]] v Le Croisicu v spodnji [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanji]] in avtor razprave o [ ...tanovil njegov oče, je veljala za drugo najpomembnejšo v Franciji za tisto v [[Le Havre|Le Havru]].{{r|fauq-2001}}{{r|fauq-2010b}} ...

...jen [[borza|borzni]] posrednik, med hitrimi spremembami na britanskem trgu v času [[napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] mu je s premišljenim vlaganjem ...kot sta [[sorazmerna prednost]] in [[Barro-Ricardova ekvivalenca]], ki sta v širšem ekonomskem kontekstu pomembni še danes. Njegovo najpomembnejše delo, ...

| workplaces = {{ubl|[[Univerza v Stockholmu]]|[[Ruska akademija znanosti]]}} | alma_mater = [[Univerza v Göttingenu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1874}} ...