Iskalni zadetki

...romunski matematik [[Preda Mihăilescu]] z [[Univerza v Paderbornu|Univerze v Paderbornu]] in sedaj velja kot [[izrek]]. Še posebej ni pomembno, da se [[število|števili]] 2 in 3 ponovita v enačbi 3² − 2³ = 1. Tudi primer, kje se števili ''ne' ...

== V matematiki == == V znanosti == ...

{{short description|računska operacija z vektorji v zunanji algebri kot posplošitev vektorskega produkta, kjer je rezulat števi ...rodukt se označi z znakom <math> \wedge \!\, </math> ('''Λ'''). Je produkt v tem smislu, da tvori s [[seštevanje]]m in [[skalarni produkt|skalarnim množ ...

...rancoskem kolegiju]] (Collège de France) in [[Sorbona|Sorboni]] (Sorbonne) v Parizu, dober učitelj in organizator ter ustanovitelj in med letoma 1836 in ...rostornino faznega prostora in z Boltzmannovim faktorjem. Z [[integral]]om v [[imenovalec|imenovalcu]] dosežemo, da je [[verjetnostni integral|integral ...

...azuje, da je tudi množica vseh transcendentnih števil neštevna, tako da je v resnici veliko več transcendentnih števil kot pa algebrskih. Vseeno pa pozn ...mislu.<ref>{{sktxt|Erdős|Dudley|1983}}.</ref> V letu 1748 je v delu ''Uvod v neskončno analizo'' (''[[Introductio in analysin infinitorum]]'') trdil, da ...

|work_institutions = [[Univerza v Innsbrucku]] <br /> [[Univerza na Dunaju]] <br /> [[Tehniška univerza na Du ...danja predavanja so označila nov čas Univerze in so jih objavili leta 1827 v dveh knjigah. Leta 1834 je postal predstojnik oddelka za fiziko. ...

...t|hrom]], kar ga je morda oviralo v stikih z okolico, nikakor pa ne umsko. V šoli se celo pri [[matematika|matematiki]] ni posebno izkazal. K sreči ga j ...onstanta)|''e'']] in dokazal obstoj takšnih transcendentnih števil in leta 1844 tudi dokazal, da ''e'' in njegov [[Kvadratno število|kvadrat]] <math>e^2</m ...

...iverza v Gradcu]]|[[Univerza na Dunaju]]|[[Univerza v Münchnu]]|[[Univerza v Leipzigu]]}} ...'', [[Avstrijci|avstrijski]] [[fizik]] in [[filozof]], * [[20. februar]] [[1844]], [[Dunaj]], [[Avstrijsko cesarstvo]] (sedaj [[Avstrija]]), † [[5. septemb ...

...ru, kmalu zatem pa je bil ubit v [[dvoboj]]u, star komaj enaindvajset let, v dvoboj je šel, ker se je zapletel s poročeno žensko. Njegove zadnje besede ...reševanje algebrskih enačb poljubne stopnje, so dobili svoje naravno mesto v Galoisovi teoriji. Podal je pogoje za rešljivost [[polinomska enačba|polino ...

...erkev (zgradba)|cerkvijo]] Saint Jean le Rond in je kot najdenček odraščal v hiši nekega [[steklar]]ja in njegove žene. Kasneje, ko je njegova nadarjeno ...des corps solides'', ki ga je opazil [[Alexis Claude Clairaut|Clairaut]]. V delu je teoretično pojasnil [[lom]]. ...

...]]. Velikokrat so povezani s pojmi, ki so daleč za tistim, kar je navedeno v njihovi formulaciji. ...ltz|von Helmholtz]] prišel do podobnih zaključkov kot Grove in jih objavil v zasebno objavljeni razpravi ''O ohranitvi sile'' (''Über die Erhaltung der ...

* vrednosti ''g(k) in G(k)'' v [[Waringov problem|Waringovemu problemu]] * neskončno mnogo [[palindromno praštevilo|palindromnih praštevil]] v osnovi [[desetiški številski sistem|10]] ...

[[Slika:Diophantus-II-8-Fermat.jpg|thumb|right|200px|Problem II.8 v [[Diofant]]ovi ''[[Arithmetica|Aritmetiki]]''. Na strani 61 je de Fermatova ..., če je potenca večja kot dva. [[Izrek]] je eden od najbolj znanih izrekov v [[zgodovina matematike|zgodovini matematike]]. Izrek lahko formalno izrečem ...

...[[precesija|precesiji]], [[nutacija|nutaciji]] in [[aberacija|aberaciji]]. V astronomske račune je vpeljal številne izboljšave in uvedel postopke [[mate ...iuseppe Piazzi|Piazzijevega]] kataloga je našel vrednost splošne precesije v longitudi Ψ = 50,3635". Zaradi njegovega dela Bessla smatramo za ustanovite ...

'''Grandijeva vŕsta''' [grándijeva ~] se v [[matematika|matematiki]] včasih imenuje [[neskončna vrsta]] 1 − 1 + 1 − 1 ...diju]], ki je leta [[1703 v znanosti|1703]] podal o njej pomembno razpravo v knjigi ''Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometri ...

...na hiša na Žrelški cesti (Ebentaler Straße) 88 v Celovcu. Stranska stavba, v kateri je verjetno prebivala mati s Stefanom, ne stoji več. Geigerjevo hišo ...ri viri navajajo kot [[Avstrijci|avstrijskega]] fizika, čeprav se je rodil v slovenski družini.{{r|spl0}}{{r|crep_2006}} Zaradi prednikov in zaradi mlad ...

| work_institution = [[Univerza v Göttingenu]] | alma_mater = [[Univerza v Helmstedtu]] ...

| alma_mater = {{ubl|[[Imperialna univerza v Harkovu]]|[[Univerza v Parizu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1823}}}} ...[[bunčuški tovariš|bunčuškega tovariša]] Ivana Ostrogradskega, ki je živel v 17. stoletju.{{r|grig_2001}}{{efn|[[Bunčuški tovariš]] je [[vojaški čini|či ...

...kazovanja]] [[izrek]]ov [[infinitezimalni račun|infinitezimalnega računa]] v strogem smislu in zavračal [[hevristika|hevristično]] [[načelo]] splošnosti ...rup]] v [[abstraktna algebra|abstraktni algebri]]. S svojih globokim delom v matematiki je vplival na svoje sodobnike in naslednike. Njegova dela pokriv ...

{{drugipomeni4|vektorjih večinoma rabljenih v fiziki in inženirstvu za predstavitev usmerjenih količin|matematične vektor ...]]) in [[orientacija (geometrija)|smer]], nima pa lege.{{r|spl1}} Vektorje v [[dvorazsežni prostor|dvo-]] ali [[trirazsežni prostor|trirazsežnem prostor ...