Iskalni zadetki

Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Prikazujem (prejšnjih 20 | ) (20 | 50 | 100 | 250 | 500).
  • == V matematiki == == V znanosti == ...
    2 KB (175 besed) - 05:35, 5. maj 2013
  • ...ath>) je v [[fizika|fiziki]] [[fizikalne konstante|konstanta]], ki nastopa v [[splošna plinska enačba|splošni plinski enačbi]] ([[enačba stanja|enačbi s pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za [[Nernstov potencial]]. ...
    6 KB (831 besed) - 09:39, 18. marec 2023
  • '''Matematična konstanta''' je [[količina]] v [[matematika|matematiki]], ki ne spreminja svoje [[vrednost]]i. Tako je kon | [[1735 v znanosti|1735]] ...
    13 KB (1.520 besed) - 20:26, 19. oktober 2022
  • ...plin]], izražena s [[specifična prostornina|specifično prostornino]] <math>v\, </math> in [[specifična plinska konstanta|specifično]] [[plinska konstant s [[prostornina|prostornino]] <math>V\, </math>, ki jo [[plin]] zaseda: ...
    10 KB (1.422 besed) - 19:35, 3. november 2023
  • ...je vzporeden z osjo z, [[električno polje]] in Poyntingov vektor pa ležita v ravnini x-z.]] ...ku [[John Henry Poynting|Johnu Henryju Poyntingu]], ki ga je leta [[1884 v znanosti|1884]] uvedel. Določen je kot: ...
    9 KB (1.289 besed) - 21:15, 15. marec 2023
  • ...arizu, dober učitelj in organizator ter ustanovitelj in med letoma 1836 in 1874 dolgoletni urednik revije ''[[Journal de mathématiques pures et appliquées] ...rostornino faznega prostora in z Boltzmannovim faktorjem. Z [[integral]]om v [[imenovalec|imenovalcu]] dosežemo, da je [[verjetnostni integral|integral ...
    5 KB (670 besed) - 14:53, 18. maj 2024
  • | alma_mater = [[Državna univerza v Sankt Peterburgu]] ...eta 1886 so ga izbrali za člana [[Ruska akademija znanosti|Ruske akademije znanosti]]. ...
    6 KB (685 besed) - 10:15, 8. oktober 2022
  • |doctoral_students = [[Jules Tannery]] {{small|(1874)}} <br /> [[Henri Poincaré]] {{small|(1879)}} <br /> [[Léon Charve]] {{smal ...t|hrom]], kar ga je morda oviralo v stikih z okolico, nikakor pa ne umsko. V šoli se celo pri [[matematika|matematiki]] ni posebno izkazal. K sreči ga j ...
    6 KB (798 besed) - 18:52, 15. marec 2022
  • ...eti načeli z dobro opazovalno in teoretično podporo, vendar se zdi, da sta v sporu, in zato od tod tudi [[paradoks]]. ...sa <math> t_{1} \!\, </math> in do časa <math> t_{2} \!\, </math>, to vodi v stalno znižanje <math> H \!\, </math> (porast entropije) s časom, potem obs ...
    11 KB (1.593 besed) - 21:02, 15. marec 2023
  • '''Seválni tlák''' je v [[fizika|fiziki]] [[tlak]], ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno [[e ...uspelo, ker je pri poskusih motilo segrevanje. [[William Crookes]] je leta 1874 ob takšnem merjenju odkril [[radiometrski tlak]], ki je veliko večji od sev ...
    8 KB (1.162 besed) - 16:47, 5. december 2023
  • |work_institution = [[Univerza v Jeni]] |alma_mater = [[Univerza v Göttingenu]] <br /> [[Univerza v Jeni]] <br> <small> [[doktorat]] 1861 </small> ...
    28 KB (3.841 besed) - 12:53, 8. maj 2024
  • ...ram]] za [[masa|maso]] in [[sekunda|sekundo]] za [[čas]]. Vse ostale enote v [[mehanika|mehaniki]] se lahko dobijo iz teh treh osnovnih enot. Problem na ...ik [[Johann Carl Friedrich Gauss]] v letu [[1832 v znanosti|1832]]. V letu 1874 sta sistem razširila na področje elektromegnetizma škotski fizik in matemat ...
    10 KB (1.323 besed) - 17:58, 13. februar 2024
  • ...e zdravil z zelišči. Kmalu mu je pobegnil. Leta 1853 se je pridružil očetu v ZDA. Tam se je izobrazil, poučeval na šoli in leta 1858 diplomiral na [[Uni V letu 1884 so ga imenovali za profesorja matematike in [[astronomija|astrono ...
    6 KB (832 besed) - 18:44, 7. oktober 2024
  • | alma_mater = [[Univerza v Bonnu]] <br /> [[Univerza v Münstru]] | work_institution = [[Tehniška univerza v Berlinu]] ...
    7 KB (905 besed) - 20:51, 24. maj 2024
  • ...azuje, da je tudi množica vseh transcendentnih števil neštevna, tako da je v resnici veliko več transcendentnih števil kot pa algebrskih. Vseeno pa pozn ...mislu.<ref>{{sktxt|Erdős|Dudley|1983}}.</ref> V letu 1748 je v delu ''Uvod v neskončno analizo'' (''[[Introductio in analysin infinitorum]]'') trdil, da ...
    13 KB (1.714 besed) - 05:44, 18. avgust 2023
  • | caption=Siva črta ponazarja razdaljo Zemlja–Sonce, ki je v povprečju velika 1 astronomsko enoto. ...ejemljivih za uporabo s sistemom SI v strokovne namene|Sprejeto za uporabo v SI]] ...
    14 KB (1.734 besed) - 18:04, 13. februar 2024
  • ...na hiša na Žrelški cesti (Ebentaler Straße) 88 v Celovcu. Stranska stavba, v kateri je verjetno prebivala mati s Stefanom, ne stoji več. Geigerjevo hišo ...ri viri navajajo kot [[Avstrijci|avstrijskega]] fizika, čeprav se je rodil v slovenski družini.{{r|spl0}}{{r|crep_2006}} Zaradi prednikov in zaradi mlad ...
    40 KB (5.276 besed) - 12:37, 20. marec 2025
  • ...del povprečnega [[Sončev dan|Sončevega dneva]], kar se še vedno uporablja v nekaterih [[astronomija|astronomskih]] in [[pravo|pravnih]] kontekstih. Tež ...Z leti je postal UTC, ki šteje SI sekunde, osnova za uradno merjenje časa v številnih državah po svetu ali vsaj ''[[de facto]]'' standard za civilno up ...
    16 KB (2.375 besed) - 21:51, 5. februar 2024
  • ...ko|človeškim očesom]]. Bistvena razlika med radiometrijo in fotometrijo je v tem, da radiometrija daje celoten [[spekter]] optičnega sevanja, medtem ko ...|arheologiji]] pri [[radiokarbonsko datiranje|radiokarbonskem datiranju]], v [[geofizika|geofiziki]] pri [[raziskovalna geofizika|raziskovalni geofiziki ...
    19 KB (2.571 besed) - 23:08, 15. avgust 2024
  • ...i-Clausius'sche Formel (O temperaturnem koeficientu dielektrične konstante v tekočinah in Mosotti-Clausiusovi formuli) ...), [[Avstrijci|avstrijski]] [[fizik]] in [[častnik]], * [[30. november]] [[1874]], [[Dunaj]], [[Avstro-Ogrska]] (sedaj [[Avstrija]]), † [[7. oktober]] [[19 ...
    23 KB (3.040 besed) - 22:11, 27. september 2023
Prikazujem (prejšnjih 20 | ) (20 | 50 | 100 | 250 | 500).