Iskalni zadetki

...Leta [[1880]] ga je izumil [[John Venn]]. Vennovi diagrami se uporabljajo v [[teorija množic|teoriji množic]], [[verjetnost]]i, [[logika|logiki]] in [[ [[Kategorija:Grafični koncepti v teoriji množic]] ...

'''Sylvestrovo zaporedje''' je v [[teorija števil|teoriji števil]] [[celo število|celoštevilsko]] [[zaporedj ...redje je prvi raziskoval [[James Joseph Sylvester]] leta [[1880 v znanosti|1880]]. Prvi členi zaporedja so {{OEIS|id=A000058}}: ...

== V matematiki == == V znanosti == ...

...fizik in elektroinženir [[Oliver Heaviside]] okoli leta [[1880 v znanosti|1880]] razvil model prenosne linije, ki je pojasnil električne razmere na [[tele Elemente '''R''', '''L''', '''G''' in '''C''' v shemi jemljemo kot vrednosti ''na enoto dolžine'' linije ([[ohm|Ω]]/[[meter ...

...ncoski matematik [[Jules Antoine Lissajous]] (1822 – 1880) v letu [[1857 v znanosti|1857]]. V [[parametrična enačba|parametrični obliki]] lahko zapišemo Lissajousovo kri ...

Huygensa je izval, naj reši naslednji sistem enačb v [[celo število|celih številih]]: ...h> x^{2} + y^{2} = z^{2}, \qquad x^{2} = u^{2} + v^{2}, \qquad x - y = u - v \!\, . </math> ...

| alma_mater = [[Državna univerza v Sankt Peterburgu]] ...eta 1886 so ga izbrali za člana [[Ruska akademija znanosti|Ruske akademije znanosti]]. ...

...<br /> [[Henri Poincaré]] {{small|(1879)}} <br /> [[Léon Charve]] {{small|(1880)}} <br /> [[Thomas Joannes Stieltjes]] {{small|(1886)}} <br /> [[Henri Eugè ...t|hrom]], kar ga je morda oviralo v stikih z okolico, nikakor pa ne umsko. V šoli se celo pri [[matematika|matematiki]] ni posebno izkazal. K sreči ga j ...

...samostan]]skih [[šola]]h, vključno z [[Nevers]]om. Leta 1620 se je ustalil v pariški ženski samostanski šoli L'Annonciade. Naslednja štiri leta je pisal ...so leta 1666 ustanovili [[Francoska akademija znanosti|Kraljevo akademijo znanosti]], katere ustanovni član je bil tudi [[Christiaan Huygens|Huygens]]. ...

Poinsot je v [[mehanika|mehaniki]] geometrijsko pokazal kako lahko [[sistem sil|sistem]] ...a 1804 in 1809 poučeval matematiko na [[Lycée Bonaparte|Liceju Bonaparte]] v Parizu. Nato so ga imenovali za glavnega preglednika [[Univerza Francije|Im ...

|work_institution = [[Univerza v Jeni]] |alma_mater = [[Univerza v Göttingenu]] <br /> [[Univerza v Jeni]] <br> <small> [[doktorat]] 1861 </small> ...

| alma_mater = [[Univerza v Bonnu]] <br /> [[Univerza v Münstru]] | work_institution = [[Tehniška univerza v Berlinu]] ...

...]], [[Massachusetts]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[6. oktober]] [[1880]], [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]], Massachusetts, ZDA. ...no pripomogel k razvoju in uveljavitvi matematike in drugih fizikalnih ved v obdobju, ko so bile ZDA na teh območjih še manj razvita država. Znan je pre ...

...virala ga je tudi zaostalost [[znanost]]i v [[car]]ski Rusiji. Študiral je v glavnem doma. ...pisal učene razprave o kemiji in [[fizika|fiziki]]. Odšel je na višjo šolo v [[Borovsk]] 100 [[kilometer|km]] jugozahodno od Moskve. Tako je poučeval ma ...

{{short description|francoski matematik (1793–1880)}} ...], [[Francoska prva republika]] (sedaj [[Francija]]), † [[18. december]] [[1880]], [[Pariz]], [[Francoska Tretja republika|Francoska tretja republika]] (se ...

...[štéfan-bólcmanov ~] o [[sevanje|sevanju]] [[črno telo|črnega telesa]] je v [[fizika|fiziki]] [[fizikalni zakon|zakon]], po katerem je [[gostota energi ...ski fizik [[Ludwig Edward Boltzmann]] (1844–1906) tudi teoretično izpeljal v okviru [[termodinamika|termodinamike]].{{r|group=A|stef_1879}}{{r|group=A|b ...

| caption = Jožef Stefan, okoli leta 1880 ...na hiša na Žrelški cesti (Ebentaler Straße) 88 v Celovcu. Stranska stavba, v kateri je verjetno prebivala mati s Stefanom, ne stoji več. Geigerjevo hišo ...

'''Grandijeva vŕsta''' [grándijeva ~] se v [[matematika|matematiki]] včasih imenuje [[neskončna vrsta]] 1 − 1 + 1 − 1 ...diju]], ki je leta [[1703 v znanosti|1703]] podal o njej pomembno razpravo v knjigi ''Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometri ...

|alma_mater = {{ubl|[[Univerza v Baslu]]|{{small|[[diploma]] 1695}}|{{small|[[magisterij]] 1696}}}} ...urvarum (Stališča o neskončni vrsti, tretji del: Obravnava njihove uporabe v kvadraturi ukrivljenih prostorov in rektifikaciji krivulj){{r|herm-1969}}{{ ...

...a znanosti|Imperialna ruska akademija znanosti]] <br /> [[Pruska akademija znanosti|Berlinska akademija]] |alma_mater = [[Univerza v Baslu]] ...