Iskalni zadetki
Pojdi na navigacijo
Pojdi na iskanje
- == V matematiki == == V znanosti == ...2 KB (165 besed) - 05:40, 5. maj 2013
- ...Maurice Julia''', [[Francozi|francoski]] [[matematik]], * [[3. februar]] [[1893]], [[Sidi Bel Abbès]], [[Alžirija]], † [[19. marec]] [[1978]], [[Pariz]], [ ...ne sile|francosko vojsko]]. Neke mrzle in nevihtne noči je bil zelo ranjen v obraz, tako da je bil zaradi neuspelih [[plastična operacija|plastičnih ope ...2 KB (264 besed) - 11:10, 30. junij 2021
- ...pa so tipično velikostnega reda 10<sup>-10</sup> m/V - 10<sup>-12</sup> m/V. Uporabljamo ga za modulacijo optičnega signala. [[Tenzor]] [[Dielektričnost|dielektričnosti]] v lastnem sistemu zapišemo kot ...6 KB (880 besed) - 12:23, 14. oktober 2022
- | alma_mater = [[Univerza v Leidnu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1893}} | work_institution = [[Univerza v Leidnu]] <br /> [[Univerza v Amsterdamu]] ...5 KB (622 besed) - 17:47, 9. januar 2017
- |alma_mater = [[Univerza v Berlinu]] ...[[učitelj]], [[inženir]], [[matematik]] in [[fizik]], * [[16. december]] [[1893]], [[Berlin]], [[Nemčija]], † [[2. februar]] [[1965]], Berlin. ...5 KB (580 besed) - 13:34, 7. oktober 2024
- '''Wienov zákon''' [vínov ~] (tudi '''Wienov zakon o premiku''') je v [[fizika|fiziki]] [[fizikalni zakon|zakon]], po katerem je [[zmnožek]] [[va je Wienova konstanta. V tej obliki konstanto označujejo tudi z <math>b\, </math>. Valovna dolžina v ...15 KB (2.204 besede) - 22:33, 18. maj 2023
- ...ov zákon''' [plánkov ~] (starejše redkeje tudi ''Wien-Planckov zakon'') je v [[fizika|fiziki]] [[fizikalni zakon|zakon]], ki podaja [[spektralna gostota V odvisnosti od valovne dolžine <math>\lambda</math> je Planckov zakon: ...12 KB (1.852 besed) - 20:50, 24. maj 2024
- ...ga iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''[[Nauka i žizn]]'', 1893, 51 - 52, str. 809]] ...virala ga je tudi zaostalost [[znanost]]i v [[car]]ski Rusiji. Študiral je v glavnem doma. ...13 KB (1.907 besed) - 02:14, 28. junij 2023
- ...o dovolj [[gladka funkcija|gladko]], hitro upadajajoče [[vektorsko polje]] v [[trirazsežni prostor|trirazsežnem prostoru]] [[bijektivna preslikava|enoli ...G}} \in C^{1}(V, \R^{n}) \!\, </math> in <math> \mathbf{\vec{R}} \in C^{1}(V, \R^{n}) \!\, </math>, da velja: ...50 KB (7.211 besed) - 19:20, 4. september 2024
- ...l|asistent 1890–1891}}|[[Friedrich Hasenöhrl]] <br /> {{small|študent 1892–1893}}}} ...na hiša na Žrelški cesti (Ebentaler Straße) 88 v Celovcu. Stranska stavba, v kateri je verjetno prebivala mati s Stefanom, ne stoji več. Geigerjevo hišo ...40 KB (5.276 besed) - 12:37, 20. marec 2025
- | workplaces = {{ubl|[[Univerza v Stockholmu]]|[[Ruska akademija znanosti]]}} | alma_mater = [[Univerza v Göttingenu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1874}} ...78 KB (10.317 besed) - 12:23, 27. februar 2025
- ...[štéfan-bólcmanov ~] o [[sevanje|sevanju]] [[črno telo|črnega telesa]] je v [[fizika|fiziki]] [[fizikalni zakon|zakon]], po katerem je [[gostota energi ...ski fizik [[Ludwig Edward Boltzmann]] (1844–1906) tudi teoretično izpeljal v okviru [[termodinamika|termodinamike]].{{r|group=A|stef_1879}}{{r|group=A|b ...59 KB (8.326 besed) - 21:29, 20. februar 2024
- ...načbe]]. Izrek je podal [[Ludwig Boltzmann]] leta [[1872 v znanosti|1872]] v dolgem članku ''Nadaljnja raziskovanja...'' (''Weitere Studien...'').{{r|bo * Kaj je entropija? V kakšnem smislu Boltzmannova količina <math> H \!\, </math> ustreza termodin ...53 KB (7.533 besed) - 08:45, 25. avgust 2023
- | bgcolor="99ccff" | [[#1892|1892]] || bgcolor="99ccff" | [[#1893|1893]] ...ehnika|elektrotehniškimi]] potrebščinami. Tega leta [[Jožef Stefan]] (1835–1893), slovenski fizik, eksperimentalno odkrije [[Stefan-Boltzmannov zakon|zakon ...104 KB (15.361 besed) - 01:56, 7. februar 2025
- Indijski astronom [[Sage Jadžnavalkja|Jadžnavalkja]] je v delu ''Šatapatha Brahmana'' okoli leta 1800 pr. n. št. podal astronomske p ...je zbranih 84 aritmetičnih, algebrskih in geometrijskih nalog z rešitvami. V njem piše, da je ploščina kroga enaka ploščini kvadrata s stranico 8/9 prem ...93 KB (12.076 besed) - 10:05, 1. januar 2025