Iskalni zadetki

...[[23. september]] [[1819]], [[Pariz]], [[Francija]], † [[18. september]] [[1896]], [[Nanteuil-le-Haudouin]], Francija. ...spekter|Sončevega spektra]]. Izvedel je niz poskusov s hitrostjo svetlobe v snovi, ki se giba. Iznašel je optični [[dilatometer]]. Leta 1868 je ugotovi ...

...mierz Kuratowski''', [[Poljaki|poljski]] [[matematik]], * [[2. februar]] [[1896]], [[Varšava]], [[Poljska]], † [[18. junij]] [[1980]], Varšava. ...titut Poljske akademije znanosti|Matematičnega inštituta Poljske akademije znanosti]]. Bil je tudi dolgoletni predsednik Poljske in [[Mednarodna matematična zv ...

== V matematiki == == V znanosti == ...

...eminarju. Tu je med letoma 1852 in 1856 poučeval matematiko. Nato je odšel v odročno vas [[Zamarajevo]], približno 241 km od [[Jekaterinburg]]a, kjer je ...[Ruska akademija znanosti|Ruski akademiji znanosti]] predložil dva članka. V člankih je [[matematični dokaz|dokazal]] da sta 12. in 23. [[Fermatovo štev ...

...dir [[Ralph Alger Bagnold]] (1896 – 1990), ki jo je opisal v letu [[1941 v znanosti|1941]]. Ugotovil je, da je logaritem velikosti zrnc peska, ki ga je nanesel [[Kategorija:1941 v znanosti]] ...

...a afera|Dreyfusovi aferi]] ([[Alfred Dreyfus|Dreyfus]] je bil njegov zet), v katero je bil udeležen osebno, je postal [[politika|politično]] dejaven. Bi ...d leta 1912 je bil član [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]], kjer je nasledil [[Henri Poincaré|Poincaréja]]. ...

| alma_mater = [[Državna univerza v Sankt Peterburgu]] | doctoral_students = [[Georgij Feodosjevič Voronoj]] {{small|(1896)}} <br /> [[Venjamin Fjodorovič Kagan]] {{small|(1907)}} <br /> [[Jakov Vik ...

| alma_mater = [[Univerza v Leidnu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1893}} | work_institution = [[Univerza v Leidnu]] <br /> [[Univerza v Amsterdamu]] ...

...e zdravil z zelišči. Kmalu mu je pobegnil. Leta 1853 se je pridružil očetu v ZDA. Tam se je izobrazil, poučeval na šoli in leta 1858 diplomiral na [[Uni V letu 1884 so ga imenovali za profesorja matematike in [[astronomija|astrono ...

* vrednosti ''g(k) in G(k)'' v [[Waringov problem|Waringovemu problemu]] * neskončno mnogo [[palindromno praštevilo|palindromnih praštevil]] v osnovi [[desetiški številski sistem|10]] ...

| alma_mater = {{ubl|[[Univerza na Dunaju]]|{{small|[[doktorat]] 1896}}|{{small|[[habilitacija]] 1899}}}} ...i-Clausius'sche Formel (O temperaturnem koeficientu dielektrične konstante v tekočinah in Mosotti-Clausiusovi formuli) ...

...virala ga je tudi zaostalost [[znanost]]i v [[car]]ski Rusiji. Študiral je v glavnem doma. ...pisal učene razprave o kemiji in [[fizika|fiziki]]. Odšel je na višjo šolo v [[Borovsk]] 100 [[kilometer|km]] jugozahodno od Moskve. Tako je poučeval ma ...

| caption=Siva črta ponazarja razdaljo Zemlja–Sonce, ki je v povprečju velika 1 astronomsko enoto. ...ejemljivih za uporabo s sistemom SI v strokovne namene|Sprejeto za uporabo v SI]] ...

|alma_mater = {{ubl|[[Univerza v Baslu]]|{{small|[[diploma]] 1695}}|{{small|[[magisterij]] 1696}}}} ...urvarum (Stališča o neskončni vrsti, tretji del: Obravnava njihove uporabe v kvadraturi ukrivljenih prostorov in rektifikaciji krivulj){{r|herm-1969}}{{ ...

...|izkustvena]] sorazmernostna [[fizikalna konstanta|konstanta]], ki nastopa v [[Isaac Newton|Newtonovem]] [[splošni gravitacijski zakon|splošnem gravitac v [[Poissonova enačba|Poissonovi enačbi]] za [[gravitacijsko polje]]: ...

'''Práštevílski izrèk''' (tudi '''izrèk o gostôti práštevíl''') je v [[matematika|matematiki]] [[izrek]] o [[asimptotičnost|asimptotični]] [[por Praštevilski izrek v grobem pravi, da če se [[naključje|naključno]] izbere poljubno [[število]] ...

...na hiša na Žrelški cesti (Ebentaler Straße) 88 v Celovcu. Stranska stavba, v kateri je verjetno prebivala mati s Stefanom, ne stoji več. Geigerjevo hišo ...ri viri navajajo kot [[Avstrijci|avstrijskega]] fizika, čeprav se je rodil v slovenski družini.{{r|spl0}}{{r|crep_2006}} Zaradi prednikov in zaradi mlad ...

...]|[[Univerza v Gradcu]]|[[Inštitut za višje študije v Dublinu]]|[[Univerza v Gentu]]}} ...solatoren an feuchter Luft (O prevajanju elektrike na površini izolatorjev v vlažnem zraku) ...

...[štéfan-bólcmanov ~] o [[sevanje|sevanju]] [[črno telo|črnega telesa]] je v [[fizika|fiziki]] [[fizikalni zakon|zakon]], po katerem je [[gostota energi ...ski fizik [[Ludwig Edward Boltzmann]] (1844–1906) tudi teoretično izpeljal v okviru [[termodinamika|termodinamike]].{{r|group=A|stef_1879}}{{r|group=A|b ...

...math>\Re (s) = 1/2\, </math>. Prve netrivialne [[ničla funkcije|ničle]] so v [[točka (geometrija)|točka]]h <math>\Im (s) = \pm 14,135, \pm 21,022\, </ma ...ojmi, kot na primer [[lokalna funkcija zeta|Riemannova domneva o krivuljah v končnih obsegih]]. ...