Iskalni zadetki

...p.jpg|thumb|right|280px|[[Ludwig Edward Boltzmann|Boltzmann]] in sodelavci v [[Gradec|Gradcu]], [[1887]]. (stojijo od leve) [[Walther Hermann Nernst|Ner ...[fizik]], * [[6. februar]] [[1853]], [[Kamni Potok]], † [[5. september]] [[1901]], [[Trebnje]]. ...

...Elementi v i-ti vrstici in j-tem stolpcu so enaki konjugiranim vrednostim v j-ti vrstici in i-tem stolpcu (pazi vrstice in stolpci so obrnjeni). ...ku [[Charles Hermite|Charlesu Hermitu]] (1822 – 1901), ki je leta [[1855 v znanosti|1855]] pokazal, da imajo podobne značilnosti kot realne simetrične matrike, ...

...ev, ugreznjenje) [[realna projektivna ravnina|realne projektivne ravnine]] v [[trirazsežni prostor]]. Ploskev je leta [[1901 v znanosti|1901]] odkril nemški matematik in fizik [[Werner Boy]] (1879 – 1914) po nasvetu ...

...problemi|odprti]] [[matematični problem|problem]], ki ga je leta [[1848 v znanosti|1848]] postavil [[Charles Hermite]]. Vprašal je po načinu zapisa [[realno š ...racionalno število, oziroma algebsko število stopnje 3?<ref>{{sktxt|Picard|1901}}.</ref><ref>{{sktxt|Hermite|1850}}.</ref> Ali bolj splošno - ali za vsako ...

...V [[grščina|grščini]] število 1 označuje [[predpona|predpono]] [[mono]]-, v [[latinščina|latinščini]] pa [[uni]]-. == V matematiki == ...

'''Seválni tlák''' je v [[fizika|fiziki]] [[tlak]], ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno [[e ...rjeni stran od Sonca.<ref name="strnad2001">Strnad (2001), str. 148.</ref> V njegovem času so imeli [[svetloba|svetlobo]] za [[korpuskularna teorija sve ...

...ov zákon''' [plánkov ~] (starejše redkeje tudi ''Wien-Planckov zakon'') je v [[fizika|fiziki]] [[fizikalni zakon|zakon]], ki podaja [[spektralna gostota V odvisnosti od valovne dolžine <math>\lambda</math> je Planckov zakon: ...

...mber]] [[1822]], [[Dieuze]], [[Moselle]], [[Francija]], † [[14. januar]] [[1901]], [[Pariz]]. ...t|hrom]], kar ga je morda oviralo v stikih z okolico, nikakor pa ne umsko. V šoli se celo pri [[matematika|matematiki]] ni posebno izkazal. K sreči ga j ...

| alma_mater = [[Univerza v Münchnu|Univerza Ludvika in Maksimilijana v Münchnu]] * {{nowrap|[[Univerza v Kielu]]}} ...

...ko|človeškim očesom]]. Bistvena razlika med radiometrijo in fotometrijo je v tem, da radiometrija daje celoten [[spekter]] optičnega sevanja, medtem ko ...|arheologiji]] pri [[radiokarbonsko datiranje|radiokarbonskem datiranju]], v [[geofizika|geofiziki]] pri [[raziskovalna geofizika|raziskovalni geofiziki ...

| caption=Siva črta ponazarja razdaljo Zemlja–Sonce, ki je v povprečju velika 1 astronomsko enoto. ...ejemljivih za uporabo s sistemom SI v strokovne namene|Sprejeto za uporabo v SI]] ...

...konstant]]«, in so jo definirali [[točnost|točno]]. Te konstante se rabijo v različnih kombinacijah za definicijo sedmih osnovnih enot [[mednarodni sist Številke v oklepaju se pomenile statistično odstopanje ([[standardni odklon]]) na zadn ...

...o dovolj [[gladka funkcija|gladko]], hitro upadajajoče [[vektorsko polje]] v [[trirazsežni prostor|trirazsežnem prostoru]] [[bijektivna preslikava|enoli ...G}} \in C^{1}(V, \R^{n}) \!\, </math> in <math> \mathbf{\vec{R}} \in C^{1}(V, \R^{n}) \!\, </math>, da velja: ...

| alma_mater = {{ubl|[[Imperialna univerza v Harkovu]]|[[Univerza v Parizu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1823}}}} ...[[bunčuški tovariš|bunčuškega tovariša]] Ivana Ostrogradskega, ki je živel v 17. stoletju.{{r|grig_2001}}{{efn|[[Bunčuški tovariš]] je [[vojaški čini|či ...

...|kemije]], ki se ukvarja z [[radioaktivnost]]jo, ter lastnostmi in procesi v [[atom]]skih [[Atomsko jedro|jedrih]]. ...procesi. Sem spada tudi npr. [[korozija]] površin in obnašanje materialov v normalnih in nenormalnih (npr. med nesrečo) pogojih. Pomembno področje jedr ...

'''Práštevílski izrèk''' (tudi '''izrèk o gostôti práštevíl''') je v [[matematika|matematiki]] [[izrek]] o [[asimptotičnost|asimptotični]] [[por Praštevilski izrek v grobem pravi, da če se [[naključje|naključno]] izbere poljubno [[število]] ...

| workplaces = {{ubl|[[Univerza v Stockholmu]]|[[Ruska akademija znanosti]]}} | alma_mater = [[Univerza v Göttingenu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1874}} ...

{{drugipomeni4|vektorjih večinoma rabljenih v fiziki in inženirstvu za predstavitev usmerjenih količin|matematične vektor ...]]) in [[orientacija (geometrija)|smer]], nima pa lege.{{r|spl1}} Vektorje v [[dvorazsežni prostor|dvo-]] ali [[trirazsežni prostor|trirazsežnem prostor ...

...ro se sosednji magnetni spini poravnajo v [[feromagnetizem|feromagnetiku]] v odsotnosti zunanjega [[magnetno polje|magnetnega polja]].]] ...ight|200px|Nad Curiejevo temperaturo so magnetni spini poravnani naključno v [[paramagnetizem|paramagnetiku]] vse dokler ni zunanjega magnetnega polja.] ...

...[štéfan-bólcmanov ~] o [[sevanje|sevanju]] [[črno telo|črnega telesa]] je v [[fizika|fiziki]] [[fizikalni zakon|zakon]], po katerem je [[gostota energi ...ski fizik [[Ludwig Edward Boltzmann]] (1844–1906) tudi teoretično izpeljal v okviru [[termodinamika|termodinamike]].{{r|group=A|stef_1879}}{{r|group=A|b ...