Iskalni zadetki

...tični]] [[problem]]i o [[praštevilo|praštevilih]], ki jih je leta [[1912 v znanosti| .... V svojem govoru jih je Landau označil kot »nerešljive s tedanjim stanjem v [[znanost]]i«. ...

== V matematiki == * drugo [[Zuckermanovo število]] v bazi 10: <math>12 \mid 1 \cdot 2 = 2 \,\! </math>. ...

| alma_mater = [[Univerza v Leidnu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1875}} | work_institution = [[Univerza v Leidnu]] ...

Izrek ima več zgledov v »resničnem svetu«. Znana neformalna različica tega izreka je, da »se kosmat Ena od [[meteorologija|meteoroloških]] posledic Brouwerjevega izreka je, da v vsakem trenutku na [[Zemlja|Zemlji]] obstaja točka, kjer vlada [[brezvetrje ...

| alma_mater = [[Državna univerza v Sankt Peterburgu]] ...penski]] {{small|(1910)}} <br /> [[Abraham Samojlovič Bezikovič]] {{small|(1912)}} <br /> [[Nikolaj Maksimovič Gjunter]] {{small|(1915)}} <br /> [[Jakov Da ...

..., [[Nemci|nemško]]-[[Američani|ameriški]] [[biokemik]], * [[21. januar]] [[1912]], [[Nyse, Poljska|Neisse]], [[Prusija]] (danes [[Poljska]]), † [[15. oktob ...izabeth Bloch. Umrl je 15. oktobra 2000 zaradi odpovedi srca v Burlingtonu v Združenih državah Amerike.<ref name="nobelbio">https://www.nobelprize.org/p ...

...a afera|Dreyfusovi aferi]] ([[Alfred Dreyfus|Dreyfus]] je bil njegov zet), v katero je bil udeležen osebno, je postal [[politika|politično]] dejaven. Bi ...d leta 1912 je bil član [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]], kjer je nasledil [[Henri Poincaré|Poincaréja]]. ...

| alma_mater = [[Univerza v Leidnu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1893}} | work_institution = [[Univerza v Leidnu]] <br /> [[Univerza v Amsterdamu]] ...

[[Slika:Diophantus-II-8-Fermat.jpg|thumb|right|200px|Problem II.8 v [[Diofant]]ovi ''[[Arithmetica|Aritmetiki]]''. Na strani 61 je de Fermatova ..., če je potenca večja kot dva. [[Izrek]] je eden od najbolj znanih izrekov v [[zgodovina matematike|zgodovini matematike]]. Izrek lahko formalno izrečem ...

| caption=Siva črta ponazarja razdaljo Zemlja–Sonce, ki je v povprečju velika 1 astronomsko enoto. ...ejemljivih za uporabo s sistemom SI v strokovne namene|Sprejeto za uporabo v SI]] ...

| work_institution = {{ubl|[[Univerza v Beogradu]]|[[Srbska akademija znanosti in umetnosti]]}} | alma_mater = {{ubl|[[Realna gimnazija v Osijeku]] <br /> {{small|[[matura]] 1896}}|[[Tehniška visoka šola na Dunaju ...

| bgcolor="99ccff" | [[#1912|1912]] || bgcolor="99ccff" | [[#1913|1913]] ...egu [[Donava|Donave]] ob vznožju [[Alpe|Alp]], v pokrajini [[Württemberg]] v južni [[Nemčija|Nemčiji]], očetu [[Hermann Einstein|Hermanu Einsteinu]] (18 ...

...]|[[Univerza v Gradcu]]|[[Inštitut za višje študije v Dublinu]]|[[Univerza v Gentu]]}} ...solatoren an feuchter Luft (O prevajanju elektrike na površini izolatorjev v vlažnem zraku) ...

...načbe]]. Izrek je podal [[Ludwig Boltzmann]] leta [[1872 v znanosti|1872]] v dolgem članku ''Nadaljnja raziskovanja...'' (''Weitere Studien...'').{{r|bo * Kaj je entropija? V kakšnem smislu Boltzmannova količina <math> H \!\, </math> ustreza termodin ...

Indijski astronom [[Sage Jadžnavalkja|Jadžnavalkja]] je v delu ''Šatapatha Brahmana'' okoli leta 1800 pr. n. št. podal astronomske p ...je zbranih 84 aritmetičnih, algebrskih in geometrijskih nalog z rešitvami. V njem piše, da je ploščina kroga enaka ploščini kvadrata s stranico 8/9 prem ...

...math>\Re (s) = 1/2\, </math>. Prve netrivialne [[ničla funkcije|ničle]] so v [[točka (geometrija)|točka]]h <math>\Im (s) = \pm 14,135, \pm 21,022\, </ma ...ojmi, kot na primer [[lokalna funkcija zeta|Riemannova domneva o krivuljah v končnih obsegih]]. ...