Iskalni zadetki

Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Prikazujem (prejšnjih 20 | ) (20 | 50 | 100 | 250 | 500).
  • ...ierpiński-Erdőseva domneva [[egipčanski ulomek|egipčanskih ulomkov]]''' je v [[matematika|matematiki]] [[domneva]], ki za vsako [[celo število]] ''n'' > Avtorja domneve sta [[Wacław Franciszek Sierpiński]] ([[1956 v znanosti|1956]]) in [[Paul Erdős]]. ...
    976 bajtov (120 besed) - 12:40, 13. julij 2016
  • | discovered = [[Bruce Cork]] ([[1956 v znanosti|1956]]) ...math> \bar n \!\, </math>) je [[antidelec]] [[nevtron]]a. Najde se ga tudi v [[standardni model|standardnem modelu]]. Ima enako maso kot nevtron, podobn ...
    2 KB (248 besed) - 18:46, 2. januar 2020
  • | discovered = [[Clyde Lorrain Cowan]], [[Frederick Reines]] (1956) ...nevtrino''' (oznaka <math> \nu_e \,</math>) je eden izmed treh [[nevtrino]]v. Skupaj z [[elektron]]om tvori prvo generacijo [[lepton]]ov. Njegov [[antid ...
    4 KB (560 besed) - 05:04, 7. december 2024
  • ...929 v znanosti|1929]]. V letu [[1933 v znanosti|1933]] je aksiome dopolnil v delu ''Osnove teorije verjetnosti''. Aksiomi predstavljajo '''aksiomatiko K ...ki je podmnožica '''Ω''', in funkcija '''P''', ki preslika vrednosti ''σ'' v realna števila. Reče se, da funckija P predstavlja verjetnost, če veljajo n ...
    3 KB (392 besed) - 08:35, 18. marec 2023
  • ...eža|mrežo]] [[število|števil]], kjer je postavil število [[1 (število)|1]] v središče in zapisal druga števila kot: ...narišemo, diagonalne črte se vedno pojavijo. To je res tudi, če je število v sredini veliko večje kot 1. To pomeni, da obstaja veliko takšnih [[celo šte ...
    4 KB (585 besed) - 02:52, 16. oktober 2022
  • ...v znanosti|1948]] napovedal nizozemski fizik [[Hendrik Casimir]], zaposlen v [[Philips]]ovih raziskovalnih laboratorijih. Dve vzporedni kovinski plošči ...e [[valovna dolžina|valovne dolžine]] za te virtualne delce in tako jih je v prostoru med ploščama manj kot zunaj. Med ploščama je tako nižja energijska ...
    4 KB (609 besed) - 01:03, 21. avgust 2020
  • ...itêrij''' (ali '''(d'Alembertov) kvócientni kritêrij''') [dalembèrov ~] je v [[matematika|matematiki]] [[konvergenčni kriterij|kriterij]] za [[konvergen ...Alembert je prvi raziskoval konvergenco vrst leta [[1768 v znanosti|1768]] v svojem članku ''Réflexions sur les suites et sur les racines imaginaires''. ...
    7 KB (1.012 besed) - 08:47, 18. marec 2023
  • ...ljani|Naravoslovna fakulteta]], [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|FNT]] | alma_mater = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta]] ...
    27 KB (2 besedi) - 10:04, 27. april 2023
  • ...[[enotski ulomek|enotskih ulomkov]]. Domnevo sta formulirala leta [[1948 v znanosti|1948]] [[Paul Erdős]] in [[Ernst Gabor Straus]].<ref>Glej npr. {{sktxt|Elsh Brez poseganja v splošnost se lahko domneva, da velja <math>x \le y \le z\, </math>, oziroma ...
    27 KB (3.664 besed) - 03:58, 18. julij 2023
  • ...= {{ubl|[[Humboldtova univerza v Berlinu|Univerza Friderika Viljema III. v Berlinu]]}} ...Tartuju|Imperialna univerza v Dorpatu]]|{{small|[[diploma]] }}|[[Univerza v Göttingenu]]|{{small|[[doktorat]] 1905}}}} ...
    30 KB (3.882 besed) - 13:21, 7. oktober 2024
  • ...osinhronem tiru]] v smislu, da omogočajo telesu obstati v »nepomični« legi v [[prostor]]u, ne da bi pri tem [[kroženje|krožilo]], kjer se njegova lega n ...vnih teles skupaj s [[centrifugalna sila|centrifugalno silo]] v ravnovesju v Lagrangeevih točkah, kar omogoča, da tretje telo zaradi ničnega [[pospešek| ...
    19 KB (2.991 besed) - 20:58, 13. februar 2024
  • ...|kemije]], ki se ukvarja z [[radioaktivnost]]jo, ter lastnostmi in procesi v [[atom]]skih [[Atomsko jedro|jedrih]]. ...procesi. Sem spada tudi npr. [[korozija]] površin in obnašanje materialov v normalnih in nenormalnih (npr. med nesrečo) pogojih. Pomembno področje jedr ...
    15 KB (2.163 besed) - 16:55, 16. januar 2017
  • ...del povprečnega [[Sončev dan|Sončevega dneva]], kar se še vedno uporablja v nekaterih [[astronomija|astronomskih]] in [[pravo|pravnih]] kontekstih. Tež ...Z leti je postal UTC, ki šteje SI sekunde, osnova za uradno merjenje časa v številnih državah po svetu ali vsaj ''[[de facto]]'' standard za civilno up ...
    16 KB (2.375 besed) - 21:51, 5. februar 2024
  • | alma_mater = {{ubl|[[Imperialna univerza v Harkovu]]|[[Univerza v Parizu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1823}}}} ...[[bunčuški tovariš|bunčuškega tovariša]] Ivana Ostrogradskega, ki je živel v 17. stoletju.{{r|grig_2001}}{{efn|[[Bunčuški tovariš]] je [[vojaški čini|či ...
    56 KB (7.410 besed) - 17:35, 3. november 2024
  • ...]|[[Univerza v Gradcu]]|[[Inštitut za višje študije v Dublinu]]|[[Univerza v Gentu]]}} ...solatoren an feuchter Luft (O prevajanju elektrike na površini izolatorjev v vlažnem zraku) ...
    54 KB (7.724 besed) - 09:58, 13. avgust 2024
  • ...ka je uporabna na zelo različnih področjih znanosti in inženirstva, zlasti v [[Fizikalna kemija|fizikalni kemiji]], [[kemijsko inženirstvo|kemijskem inž ...o učinkoviti stroji kjuč, ki lahko pripomore k zmagi [[Francija|Francije]] v [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]].<ref> Clausius, Rudolf (1850). '' ...
    30 KB (4.404 besede) - 21:33, 9. januar 2023
  • ...čni naboj]], Majoranov fermion pa je sam sebi antidelec in je brez naboja. V naravi Majoranovih fermionov še niso našli. ...v fermion (zdaj se pričakuje, da bo bodisi Diracov ali Majoranov fermion). V [[fizika kondenzirane snovi|fiziki kondenzirane snovi]] lahko nekateri [[ma ...
    40 KB (5.642 besed) - 20:31, 27. september 2024
  • | workplaces = {{ubl|[[Univerza v Stockholmu]]|[[Ruska akademija znanosti]]}} | alma_mater = [[Univerza v Göttingenu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1874}} ...
    78 KB (10.317 besed) - 12:23, 27. februar 2025
  • ...math>\Re (s) = 1/2\, </math>. Prve netrivialne [[ničla funkcije|ničle]] so v [[točka (geometrija)|točka]]h <math>\Im (s) = \pm 14,135, \pm 21,022\, </ma ...ojmi, kot na primer [[lokalna funkcija zeta|Riemannova domneva o krivuljah v končnih obsegih]]. ...
    126 KB (17.878 besed) - 16:26, 11. junij 2023
  • |authority = [[Herbert Copeland (biolog)|H. F. Copel.]], 1956 ...etloba|svetlobe]] s pomočjo procesa [[fotosinteza|fotosinteze]], ki poteka v [[kloroplast]]ih, poleg tega imajo njihove [[rastlinska celica|celice]] [[c ...
    100 KB (13.631 besed) - 18:22, 17. marec 2025
Prikazujem (prejšnjih 20 | ) (20 | 50 | 100 | 250 | 500).