Iskalni zadetki
Pojdi na navigacijo
Pojdi na iskanje
- ...erjenja]] v [[atomska, molekulska in optična fizika|atomski]] in [[jedrska fizika|jedrski fiziki]], še posebej za opisovanje lastnosti [[elektron]]ov. Atomsk [[Kategorija:Atomska fizika]] ...1 KB (150 besed) - 09:53, 10. junij 2013
- ...ni momènt''' (tudi ''elektrónski magnétni dípólni momènt'') je v [[atomska fizika|atomski fiziki]] [[magnetni moment]] [[elektron]]a, ki ga povzroča njegova ...sični [[elektrodinamika|elektrodinamiki]] vrteče električno nabito [[telo (fizika)|telo]] povzroča [[magnetni dipol]] z [[magnetni pol|magnetnima poloma]] en ...2 KB (344 besed) - 18:33, 21. september 2021
- [[Kategorija:Atomska in molekulska fizika]] ...1 KB (146 besed) - 07:45, 23. avgust 2022
- [[Kategorija:Atomska in molekulska fizika]] ...1 KB (151 besed) - 10:58, 12. marec 2013
- [[Kategorija:Atomska in molekulska fizika]] ...1 KB (159 besed) - 15:45, 10. november 2022
- * [[jedrska fizika]] [[Kategorija:Fizika]] ...2 KB (315 besed) - 00:41, 15. september 2017
- * [[Janez Strnad]], ''Fizika, 3. del. Posebna teorija relativnosti. Kvantna fizika. Atomi.'' Državna založba Slovenije, Ljubljana 1982. [[Kategorija:Atomska in molekulska fizika]] ...2 KB (269 besed) - 16:59, 21. september 2021
- '''Lennard-Jonesov potenciál''' [lénard-džóunsov ~] je v [[fizika|fiziki]] [[potencial]], ki fenomenološko opisuje [[sila|silo]] med [[atom]] [[Kategorija:Atomska in molekulska fizika]] ...2 KB (279 besed) - 08:12, 23. maj 2024
- ...se Bohrov polmer velikokrat rabi kot [[fizikalna enota|enota]] v [[atomska fizika|atomski fiziki]] ([[atomske enote]]). [[Kategorija:Atomska fizika]] ...4 KB (583 besed) - 18:08, 13. februar 2024
- ...math>e\, </math> [[osnova naravnega logaritma]]. V [[atomska in molekulska fizika|atomski in molekulski fiziki]] se z izrazom »razpadni čas« označuje [[povpr ...3 KB (386 besed) - 12:07, 22. februar 2017
- V [[atomska fizika|atomski]] in [[jedrska fizika|jedrski fiziki]] ter [[fizika osnovnih delcev|fiziki osnovnih delcev]] se za trke [[osnovni delec|delcev] ...2 KB (410 besed) - 09:58, 14. avgust 2023
- [[Kategorija :Atomska in molekulska fizika]] ...2 KB (264 besed) - 20:56, 30. december 2024
- [[Kategorija:Atomska in molekulska fizika]] ...2 KB (377 besed) - 15:44, 17. januar 2017
- [[Kategorija:Atomska in molekulska fizika]] ...2 KB (352 besed) - 23:09, 18. april 2015
- '''Comptonov pojáv''' [kòmptonov ~] (tudi '''Comptonovo sípanje''') opisuje [[fizika|fizikalni]] [[pojav]], da nastane pri [[sipanje|sipanju]] kratkovalovnega [ [[Kategorija:Atomska fizika]] ...3 KB (442 besed) - 11:06, 10. marec 2023
- [[Kategorija:Atomska fizika]] ...3 KB (348 besed) - 12:34, 23. september 2016
- ...enzíjska količína''') je [[fizikalna količina|količina]], ki opisuje nek [[fizika]]lni sestav in nima [[fizikalna enota|enot]] oziroma ima [[enota|enoto]] [[ ...omija]] ([[svetloba|svetlobna]] [[odbojnost]] [[površina|površin]] [[telo (fizika)|teles]]) ...14 KB (1.718 besed) - 08:44, 18. marec 2023
- [[Kategorija:Atomska in molekulska fizika]] ...4 KB (526 besed) - 10:56, 12. marec 2013
- [[Kategorija:Atomska in molekulska fizika]] ...4 KB (580 besed) - 10:30, 12. marec 2013
- ...s parnostjo {{nowrap|J<sup>P</sup> {{=}} 0<sup>−</sup>}} tvorijo [[nonet (fizika)|nonet]].]] ...rej je nove delce imenoval ''mezotroni'', pozneje pa so na pobudo nemškega fizika [[Werner Karl Heisenberg|Wernerja Karla Heisenberga]] (1901 – 1976) delce p ...9 KB (1.311 besed) - 12:41, 17. september 2020