Iskalni zadetki

...] ({{jezik-grc|Ήρων ο Αλεξανδρεύς|translit=Hero hó Aleksandreŭs}}), [[Grki|grški]] [[fizik]], [[matematik]], [[geometer]] in [[inženir]], * okoli [[20]], [[ [[Kategorija:Grški fiziki]] ...

...]). Iz črke digama je nastala [[latinica|latinična]] črka [[F]]. V prvotni grški abecedi je črka Ϝ (digama) sledila črki Ε ([[epsilon]]), zato tudi v latini * V matematiki obstaja [[funkcija digama]], ki pa se bolj pogosto označuje s črko ψ: ...

[[Kategorija:Ameriški matematiki]] [[Kategorija:Grški akademiki]] ...

...ki matematiki. V analizi svojega problema je Hipokrat pokazal, da so imeli matematiki zlate dobe v [[Grčija|Grčiji]] urejen sistem [[planimetrija|planimetrije]], [[Kategorija:Starogrški matematiki]] ...

...enega znanega [[izrek]]a. Junija 1978 je o svojem odkritju predaval. Mnogi matematiki med poslušalci so imeli dokaz za lažnega. Trije med njimi so verjeli da je [[Kategorija:Grški Francozi]] ...

...({{jezik-grc|Διόφαντος ὁ Αλεξανδρεύς}}: Diófantos hó Aleksandreŭs), [[Grki|grški]] [[matematik]], * okoli [[200]]/[[214]], (verjetno) [[Aleksandrija]], † ok [[Kategorija:Grški matematiki]] ...

...sami sebi, da preseže vsako končno količino«. S tem je rešil krizo v grški matematiki in njegove stroge opredelitve so pomagale določiti tok grške aksiomatike in ...''Enoptron'') so ohranjeni samo odlomki. Njegovo delo ''Pojavi'' je povzel grški pesnik [[Arat]] v svojem astronomskem epu in podrobno opisal tudi njegovo k ...

...dovina matematike, se v osnovi ukvarja z raziskovanjem začetkov odkritij v matematiki in v manjši meri tudi z raziskovanjem matematičnih metod in z [[Matematična [[Slika:Kapitolinischer_Pythagoras_adjusted.jpg|levo|sličica|Grški matematik [[Pitagora]] {{Brez preloma|ok. 570 pr. n. št. –}} {{Brez preloma ...

...li so vse druge izreke, ki jih je predlagal de Fermat. On sam ali pa drugi matematiki. Izreka de Fermat ni formuliral zadnjega, vendar so ga zadnjega dokazali. I ...h>n=2</math> so poznali že antični kitajski, indijski, grški in babilonski matematiki. [[Diofantska enačba]]: ...

''Ptolemaj'' je grško ime. Pojavlja se v [[grška mitologija|grški mitologiji]] in ima homersko obliko. Med makedonskim višjim slojem je bilo ...onomi]] so razvili aritmetične postopke za računanje astronomskih pojavov. Grški astronomi so izdelali geometrične modele za računanje nebesnih gibanj. Ptol ...

V matematiki je znan njegov [[Pitagorov izrek]], ki velja za pravokotni [[trikotnik]]: ...h opažanj je proučevanje zvoka edino poglavje v [[fizika|fiziki]], kjer se grški pogledi niso spremenili do danes. Iz teh proučevanj je izhajalo njegovo pre ...

...''Evklid iz Aleksandrije''', za razliko od Evklida iz Megare, [[matematika|grški matematik]], ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«. Deloval Že od antike dalje so skušali številni pomembni matematiki brez uspeha s pomočjo ostalih aksiomov in postulatov dokazati, da aksiom o ...

....</ref> Leta 1906 so odkrili do tedaj neznan ''[[Arhimedov palimpsest]]'', grški prepis Arhimedovih del iz 10. stoletja, ki je dal nove vpoglede v Arhimedov ...ega inženirskega dela je nastal med izpolnjevanjem potreb domačih Sirakuz. Grški pisatelj [[Atenej]] piše, da je sirakuški kralj Hieron II. pri Arhimedu nar ...

...i sistema je bil simbol za [[0|nič]], ki so ga razvili starodavni indijski matematiki okoli leta 500 n.št.<ref name="Cengage Learning2" /> ...v matematični papirus]] in [[Kahunov papirus]]. Klasični grški in indijski matematiki so preučevali teorijo racionalnih števil v okviru študije [[Teorija števil| ...

...u babilonske civilizacije je postalo jasno, da so si grški in helenistični matematiki in astronomi, še posebej [[Hiparh]], večino znanja sposodili pri Babiloncih ...

...ebre. Stari Kitajci so uporabljali pozicijsko notacijo, ki je bila podobna grški. Ker tudi pri njih ni bilo simbola za [[0|nič]], so imeli en nabor simbolov ...ti z ulomki niti s končnim decimalnim zapisom. Pri praktičnem računanju so matematiki taka števila vedno nadomestili s približki. ...

Postalo je jasno, da so grški astronomi in tudi Hiparh prevzeli veliko znanja od Kaldejcev. Druga vrednost dolžine leta, ki jo pripisujejo Hiparhu (grški astrolog [[Vetij Valens]] (okoli 120–175)), je 365 + 1/4 + 1/144 dni (365,2 ...

...On je modrec, človek, ki je vešč v vseh področjih filozofije, še posebno v matematiki«, je pisal o Hajamu tudi arabski [[geograf]] in [[kozmograf]] [[Zakarij al- == Delo v matematiki == ...