Ogled vira Hidrostatični paradoks

[[slika:Hidrostaticni-paradoks.png|thumb|right|200px|Hidrostatični paradoks]]

'''Hídrostátični paradóks''' (tudi '''Arhimedov paradóks''', '''Stevinov paradóks'''<ref name="font_2005" /> ali '''Pascalov paradóks''') je navidez protislovno dejstvo, da je [[hidrostatični tlak]] na dnu posode, v kateri je [[mirovanje|mirujoča]] [[stisljivost|nestisljiva]] [[kapljevina]], odvisen le od višine stolpca kapljevine ([[globina|globine]] <math> z\!\, </math>), ne pa od oblike posode, oziroma njene [[prostornina|prostornine]], ali njene [[teža|teže]], oziroma [[masa|mase]]:

: <math> \frac{\partial p}{\partial z} = \frac{\mathrm{d} p}{\mathrm{d} z} = - \rho g = - \sigma\!\, , </math>

kjer je:
* <math> \rho\!\, </math> – [[gostota]] kapljevine,
* <math> g\!\, </math> – [[težni pospešek]],
* <math> \sigma\!\, </math> – [[specifična teža]].

[[Sila]] <math> F_{\rm S}\!\, </math> na enako veliko površino dna <math> S\!\, </math> je torej v vseh treh primerih na sliki enaka:

: <math> F_{\rm S} = p \, S = \rho \, g \, z \, S \!\, , </math>

Hidrostatični paradoks je odkril in matematično opisal v leta 1586 izdanem delu ''Načela vodnih uteži'' (''De Beghinselen des Waterwichts'') nizozemski matematik, fizik, inženir in izumitelj [[Simon Stevin]].<ref name="stev_1973" /><ref name="male_2012" />

[[Richard Glazebrook|Glazebrook]] je leta 1916 omenil hidrostatični paradoks pri opisu priprave, ki jo je pripisal [[Blaise Pascal|Pascal]]u: težka utež <math>w =  m g\!\, </math> leži na mizi s površino <math> S\!\, </math> in ta miruje na s kapljevino napolnjeni blazini, povezani z navpično cevjo s površino preseka <math> S_{1}\!\, </math>. Če se po cevi nalije voda s težo <math> w_{1} = m_{1} g\!\, </math>, bo voda dvignila težko utež. Ravnovesje sil da enačbo:

: <math> m = m_{1} \frac {S}{S_{1}} \!\, . </math>

Glazebrook je dejal: »Če se naredi površina mize dovolj velika, cevka pa s presekom dovolj majhnim, lahko veliko utež <math> w\!\, </math> podpira mala vodna utež <math> w_{1}\!\, </math>. To dejstvo se včasih opisuje kot hidrostatični paradoks.«<ref name="glaz_1916" />

== Glej tudi ==

* [[hidrodinamični paradoks]]
* [[Arhimedov zakon]]

== Sklici ==

{{sklici|3|refs=
<ref name="font_2005">{{sktxt|Fontana|Di Capua|2005}}.</ref>
<ref name="stev_1973">{{sktxt|Stevin|1973}}.</ref>
<ref name="male_2012">{{sktxt|Malet|2012|pp=160}}.</ref>
<ref name="glaz_1916">{{sktxt|Glazebrook|1916|pp=42}}.</ref>
}}

== Viri ==

{{refbegin|2}}
* {{citat|last1= Fontana|first1= Fabrizio|last2= Di Capua|first2= Roberto|title= Role of hydrostatic paradoxes towards the formation of the scientiﬁc thought of students at academic level|journal= [[European Journal of Physics]]|issn= 0143-0807|date= 8. avgust 2005|volume= 26|issue= 6|pages= 1017–1030|doi= 10.1088/0143-0807/26/6/009|OCLC= 99280892}}
* {{citat|last1= Gaukroger|first1= Stephen|last2= Schuster|first2= John|title= The hydrostatic paradox and the origins of Cartesian Dynamics|journal= Studies in History and Philosophy of Science Part A|date= september 2002|volume= 33|issue= 3|pages= 535–572|doi= 10.1016/S0039-3681(02)00026-2|OCLC= }}
* {{citat|last1= Glazebrook|first1= Richard|author-link1= Richard Glazebrook|date= 1916|url= https://archive.org/stream/mechanicshydrost033294mbp#page/n55/mode/2up|title= Hydrostatics: An elementary textbook, theoretical and practical|publisher= [[Cambridge University Press]]|page= 42|website= [[Internet Archive]]}}
* {{citat|last1= Malet|first1= Antoni|chapter= Between Mathematics and Experimental Philosophy|title= The Mechanization of Natural Philosophy|url= https://books.google.com/books?id=USOoK5tRabAC&pg=PA160|editor-last1= Garber|editor-first1= Daniel|editor-last2= Roux|editor-first2= Sophie|edition= |location= Dordrecht ; London|publisher= Springer Science & Business Media|date= 25. september 2012|pages= 349|isbn= 9789400743458 |OCLC= 840507372}}
* {{citat|last1= Stevin|first1= Simon|authorlink1= Simon Stevin|title= De Beghinselen des Waterwichts|date= 1973|origyear= 1586|publisher= Inde druckerye van Christoffel Plantijn|editor-last1= van Raphelinghen|editor-first1= Françoyn|location= Leiden|OCLC= 1013319711}}
* {{citat|last1= Wilson|first1= Alpha E.|title= The hydrostatic paradox|journal= The Physics Teacher|issn= 0031-921X|date= november 1995|volume= 33|issue= 8|pages= 538–539|doi=10.1119/1.2344288|OCLC= 4660179683}}
{{refend}}

{{kategorija v Zbirki|Hydrostatic paradox|hidrostatični paradoks}}

{{fizikalna škrbina}}

[[Kategorija:Mehanika tekočin]]
[[Kategorija:Fizikalni paradoksi]]
[[Kategorija:1586 v znanosti]]