Ogled vira Planck-Einsteinova relacija

'''Planck-Einsteinova relacija''',<ref name="FT 242">French & Taylor (1978), pp. 24, 55.</ref><ref name="CT 102">Cohen-Tannoudji, Diu & Laloë (1973/1977), pp. 10–11.</ref><ref name="CT 103">Cohen-Tannoudji, Diu & Laloë (1973/1977), pp. 10–11.</ref> imenovana tudi '''Einsteinova relacija<ref name="FT 242" /><ref name="FT 244">French & Taylor (1978), pp. 24, 55.</ref><ref name="FT 245">French & Taylor (1978), pp. 24, 55.</ref>''' ali '''Planckova relacija energija-frekvenca''',<ref name="Schwinger 2032">Schwinger (2001), p. 203.</ref> '''Planckova relacija<ref name="#1">Landsberg (1978), p. 199.</ref>''' in tudi '''Planckova enačba'''.<ref name="#1"/> Tudi pojem '''Planckova formula<ref name="#2">Griffiths, D.J. (1995), pp. 143, 216.</ref>''' sodi na ta seznam, a se pogosto s tem misli na [[Planckov zakon]].<ref name="#2"/><ref name="#2"/> Različne sopomenke so daleč od standarda; uporabljajo se le priložnostno, niso pa splošno razširjene. Nanašajo pa se na formulo v [[Kvantna mehanika|kvantni mehaniki]], ki pravi, da je [[energija fotona fotona]] {{Matematična formula|''E''}} premo sorazmerna njegovi [[Frekvenca|frekvenci]] {{Matematična formula|''ν''}}:<math display="block">E = h \nu</math>Razmerje {{Matematična formula|''h''}} je [[Planckova konstanta]]. Obstaja tudi več ekvivalentnih oblik razmerja, vključno s [[Krožna frekvenca|krožno frekvenco]] {{Matematična formula|''ω''}}:<math display="block">E = \hbar \omega</math>Relacija upošteva [[Kvant|kvantizirano naravo svetlobe]] in igra ključno vlogo pri razumevanju fenomenov, kot recimo [[fotoelektrični pojav]] in [[Planckov zakon]] [[Sevanje črnega telesa|sevanja črnega telesa]]. Glej tudi [[Planckov postulat]].

== Spektralne oblike ==
Svetloba se lahko opiše z več spektralnimi količinami, kot s [[Frekvenca|frekvenco]]  {{Matematična formula|''ν''}}, [[Valovna dolžina|valovno dolžino]] {{Matematična formula|''λ''}}, [[Valovno število|valovnim številom]] <math>\scriptstyle\tilde{\nu}</math> in njihovimi kotnimi ekvivalenti ([[krožna frekvenca]] {{Matematična formula|''ω''}}, [[Valovna dolžina|kotna valovna dolžina]] {{Matematična formula|''y''}} in [[Valovno število|kotno valovno število]] {{Matematična formula|''k''}}). Vse te količine so povezane tako:

: <math>\nu = \frac{c}{\lambda} = c \tilde \nu = \frac{\omega}{2 \pi} = \frac{c}{2 \pi y} = \frac{ck}{2 \pi},</math>

tako da Planckova relacija lahko zavzame sledeče 'standardne' oblike

: <math>E = h \nu = \frac{hc}{\lambda} = h c \tilde \nu, </math>

kot tudi sledeče 'kotne' oblike

: <math>E = \hbar \omega = \frac{\hbar c}{y} = \hbar c k. </math>

Standardne oblike uporabljajo [[Planckova konstanta|Planckovo konstanto]] {{Matematična formula|''h''}}. Kotne oblike pa raje uporabljajo [[Planckova konstanta|reducirano Planckovo konstanto]] {{Matematična formula|''ħ'' {{=}} {{sfrac|''h''|2π}}}}. Tukaj je {{Matematična formula|''c''}} [[Hitrost svetlobe|svetlobna hitrost]].

== de Broglieva relacija ==
De Broglieva relacija,'''<ref name="FT 245" />'''<ref name="#2"/><ref name="#2"/> znana tudi kot de Broglieva relacija gibalna količina-valovna dolžina<ref name="Schwinger 2032" /> je posplošitev Planckove relacije na snovne valove. [[Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie|Louis de Broglie]] je domneval, da če imajo delci valovno naravo, potem bi relacija {{Matematična formula|E {{=}} ''hν''}} veljala tudi zanje. Relacijo je spremenil zaradi snovi na {{Matematična formula|''λ'' {{=}} {{sfrac|''h''|''p''}}}}. Če združimo de Brogliev postulat in Planck-Einsteinovo relacijo, dobimo:

: <math>p = h \tilde \nu</math> ali
: <math>p = \hbar k.</math>

de Broglieva relacija je pogosto zapisana v vektorski obliki

: <math>\mathbf{p} = \hbar \mathbf{k},</math>

kjer je {{Matematična formula|'''p'''}} vektor gibalne količine in {{Matematična formula|'''k'''}} je [[valovni vektor]].

== Bohrovo frekvenčno stanje ==
Bohrovo frekvenčno stanje{{citation needed|date=October 2017}} pravi, da je frekvenca fotona, ki je bil absorbiran ali izsevan med elektronskim prehodom povezana z energijsko razliko ({{Matematična formula|Δ''E''}}) med dvema [[Energijski nivo|energijskima nivojema]], med katerima je šel elektron:<ref>van der Waerden (1967), p. 5.</ref>

: <math>\Delta E = h \nu. </math>

Kar je neposredna posledica Planck-Einsteinove relacije.

== Sklici ==
{{Sklici|3}}

== Viri ==

* [[Claude Cohen-Tannoudji|Cohen-Tannoudji, C.]], Diu, B., Laloë, F. (1973/1977). ''Quantum Mechanics'', translated from the French by S.R. Hemley, N. Ostrowsky, D. Ostrowsky, second edition, volume 1, Wiley, New York, {{ISBN|0471164321}}.
* French, A.P., Taylor, E.F. (1978). ''An Introduction to Quantum Physics'', Van Nostrand Reinhold, London, {{ISBN|0-442-30770-5}}.
* Griffiths, D.J. (1995). ''Introduction to Quantum Mechanics'', Prentice Hall, Upper Saddle River NJ, {{ISBN|0-13-124405-1}}.
* Landé, A. (1951). ''Quantum Mechanics'', Sir Isaac Pitman & Sons, London.
* Landsberg, P.T. (1978). ''Thermodynamics and Statistical Mechanics'', Oxford University Press, Oxford UK, {{ISBN|0-19-851142-6}}.
* Messiah, A. (1958/1961). [[iarchive:QuantumMechanicsVolumeI|''Quantum Mechanics'']], volume 1, translated from the French by G.M. Temmer, North-Holland, Amsterdam.
* [[Julian Seymour Schwinger|Schwinger, J.]] (2001). ''Quantum Mechanics: Symbolism of Atomic Measurements'', edited by B.-G. Englert, Springer, Berlin, {{ISBN|3-540-41408-8}}.
* van der Waerden, B.L. (1967). ''Sources of Quantum Mechanics'', edited with a historical introduction by B.L. van der Waerden, North-Holland Publishing, Amsterdam.
* [[Steven Weinberg|Weinberg, S.]] (1995). ''The Quantum Theory of Fields'', volume 1, ''Foundations'', Cambridge University Press, Cambridge UK, {{ISBN|978-0-521-55001-7}}.
* [[Steven Weinberg|Weinberg, S.]] (2013). ''Lectures on Quantum Mechanics'', Cambridge University Press, Cambridge UK, {{ISBN|978-1-107-02872-2}}.

[[Kategorija:Atomska fizika]]
[[Kategorija:Kvantna mehanika]]
[[Kategorija:Max Planck]]