Planck-Einsteinova relacija
Planck-Einsteinova relacija,[1][2][3] imenovana tudi Einsteinova relacija[1][4][5] ali Planckova relacija energija-frekvenca,[6] Planckova relacija[7] in tudi Planckova enačba.[7] Tudi pojem Planckova formula[8] sodi na ta seznam, a se pogosto s tem misli na Planckov zakon.[8][8] Različne sopomenke so daleč od standarda; uporabljajo se le priložnostno, niso pa splošno razširjene. Nanašajo pa se na formulo v kvantni mehaniki, ki pravi, da je energija fotona fotona Predloga:Matematična formula premo sorazmerna njegovi frekvenci Predloga:Matematična formula:Razmerje Predloga:Matematična formula je Planckova konstanta. Obstaja tudi več ekvivalentnih oblik razmerja, vključno s krožno frekvenco Predloga:Matematična formula:Relacija upošteva kvantizirano naravo svetlobe in igra ključno vlogo pri razumevanju fenomenov, kot recimo fotoelektrični pojav in Planckov zakon sevanja črnega telesa. Glej tudi Planckov postulat.
Spektralne oblike
Svetloba se lahko opiše z več spektralnimi količinami, kot s frekvenco Predloga:Matematična formula, valovno dolžino Predloga:Matematična formula, valovnim številom in njihovimi kotnimi ekvivalenti (krožna frekvenca Predloga:Matematična formula, kotna valovna dolžina Predloga:Matematična formula in kotno valovno število Predloga:Matematična formula). Vse te količine so povezane tako:
tako da Planckova relacija lahko zavzame sledeče 'standardne' oblike
kot tudi sledeče 'kotne' oblike
Standardne oblike uporabljajo Planckovo konstanto Predloga:Matematična formula. Kotne oblike pa raje uporabljajo reducirano Planckovo konstanto Predloga:Matematična formula. Tukaj je Predloga:Matematična formula svetlobna hitrost.
de Broglieva relacija
De Broglieva relacija,[5][8][8] znana tudi kot de Broglieva relacija gibalna količina-valovna dolžina[6] je posplošitev Planckove relacije na snovne valove. Louis de Broglie je domneval, da če imajo delci valovno naravo, potem bi relacija Predloga:Matematična formula veljala tudi zanje. Relacijo je spremenil zaradi snovi na Predloga:Matematična formula. Če združimo de Brogliev postulat in Planck-Einsteinovo relacijo, dobimo:
- ali
de Broglieva relacija je pogosto zapisana v vektorski obliki
kjer je Predloga:Matematična formula vektor gibalne količine in Predloga:Matematična formula je valovni vektor.
Bohrovo frekvenčno stanje
Bohrovo frekvenčno stanjePredloga:Citation needed pravi, da je frekvenca fotona, ki je bil absorbiran ali izsevan med elektronskim prehodom povezana z energijsko razliko (Predloga:Matematična formula) med dvema energijskima nivojema, med katerima je šel elektron:[9]
Kar je neposredna posledica Planck-Einsteinove relacije.
Sklici
Viri
- Cohen-Tannoudji, C., Diu, B., Laloë, F. (1973/1977). Quantum Mechanics, translated from the French by S.R. Hemley, N. Ostrowsky, D. Ostrowsky, second edition, volume 1, Wiley, New York, Predloga:ISBN.
- French, A.P., Taylor, E.F. (1978). An Introduction to Quantum Physics, Van Nostrand Reinhold, London, Predloga:ISBN.
- Griffiths, D.J. (1995). Introduction to Quantum Mechanics, Prentice Hall, Upper Saddle River NJ, Predloga:ISBN.
- Landé, A. (1951). Quantum Mechanics, Sir Isaac Pitman & Sons, London.
- Landsberg, P.T. (1978). Thermodynamics and Statistical Mechanics, Oxford University Press, Oxford UK, Predloga:ISBN.
- Messiah, A. (1958/1961). Quantum Mechanics, volume 1, translated from the French by G.M. Temmer, North-Holland, Amsterdam.
- Schwinger, J. (2001). Quantum Mechanics: Symbolism of Atomic Measurements, edited by B.-G. Englert, Springer, Berlin, Predloga:ISBN.
- van der Waerden, B.L. (1967). Sources of Quantum Mechanics, edited with a historical introduction by B.L. van der Waerden, North-Holland Publishing, Amsterdam.
- Weinberg, S. (1995). The Quantum Theory of Fields, volume 1, Foundations, Cambridge University Press, Cambridge UK, Predloga:ISBN.
- Weinberg, S. (2013). Lectures on Quantum Mechanics, Cambridge University Press, Cambridge UK, Predloga:ISBN.
- ↑ 1,0 1,1 French & Taylor (1978), pp. 24, 55.
- ↑ Cohen-Tannoudji, Diu & Laloë (1973/1977), pp. 10–11.
- ↑ Cohen-Tannoudji, Diu & Laloë (1973/1977), pp. 10–11.
- ↑ French & Taylor (1978), pp. 24, 55.
- ↑ 5,0 5,1 French & Taylor (1978), pp. 24, 55.
- ↑ 6,0 6,1 Schwinger (2001), p. 203.
- ↑ 7,0 7,1 Landsberg (1978), p. 199.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 Griffiths, D.J. (1995), pp. 143, 216.
- ↑ van der Waerden (1967), p. 5.