Ogled vira Rindler-Møllerjeva transformacija

'''Rindler-Møllerjeva transformacija''':

: <math> {c^2\over g} + X' = \left( {c^2\over g} + X\right) \;\hbox{cosh}\; {g t\over c}, \quad 
ct' = \left({c^2\over g} + X\right) \;\hbox{sinh}\; {{g t\over c}} \!\, </math>

je [[prostor]]ska [[transformacija]] in prevede 1+3 razsežni [[prostor Minkowskega]] <math>(x'^{0},x'^{1}) = (ct', X') </math>, ki ustreza [[inercialni koordinatni sistem|inercialnemu]] [[opazovalni sistem|opazovalnemu sistemu]], v prostor <math>(ct, X) </math>, ki ustreza neinercialnemu opazovalnemu sistemu. Velja:

: <math> c^{2} {\rm d} \tau^{2} = c^{2} {\rm d} t'^{2} - {\rm d} X'^{2} = c^{2} {\rm d} t^{2} \left(1+{gX\over c^{2}} \right)^{2} - {\rm d} X^{2} \!\, , </math>

kjer je ''&tau;'' (Rindlerjev) '[[lastni čas]]', d''t'' koordinatni časovni zamik, ''c'' [[hitrost svetlobe]]. Transformacija se imenuje po avstrijskem fiziku [[Wolfgang Rindler|Wolfgangu Rindlerju]] in danskem kemiku in fiziku [[Christian Møller|Christianu Møllerju]].

Transformacijo se na primer uporablja pri opisu gibanja [[točkasto telo|točkastega telesa]] v [[homogeno gravitacijsko polje|homogenem]] [[gravitacijsko polje|gravitacijskem polju]], po navadi v okviru [[splošna teorija relativnosti|splošne teorije relativnosti]].

V teh koordinatah ima [[ločni element]] Minkowskega obliko:

: <math> {\rm d} s^{2} = \xi^{2} {\rm d} \tau^{2} - {\rm d} \xi^{2} - {\rm d} X^{2} \!\, , </math> 

z:

: <math> \xi = \left( {c^2\over g} + X\right) \!\, . </math>

== Glej tudi ==

* [[Rindlerjeve koordinate]]

== Viri ==

* Saharian, A. A.; Davtyan, R. S.; Yeranyan, A. H. (2003), ''Kasimirjeva energija v Fulling-Rindlerjevem vakuumu'' (''Casimir energy in the Fulling-Rindler vacuum''), (arXiv.org, pp 1-28), [2], 3. <font color=darkblue> (PACS 03.70.+k, 11.10.Kk) </font>: http://arxiv.org/PS_cache/hep-th/pdf/0307/0307163.pdf
* [[Janez Strnad|Strnad, Janez]] (1991), ''Na pot k Schwarzschildu'', (DMFA S, Ljubljana, pp 52), [5.2], 39.

[[Kategorija:Relativnost]]