Magnetni moment: Razlika med redakcijama

Iz testwiki
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
imported>SportiBot
{{normativna kontrola}}
 
(ni razlike)

Trenutna redakcija s časom 07:44, 23. avgust 2022

Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok. V mednarodnem sistemu enot se magnetni moment meri z enoto Am2.

Magnetni moment tuljave

Majhna tuljava z N ovoji in presekom S ima magnetni moment enak:

𝐩m=NI𝐒.

Atomski magnetni moment

V kvantnomehanskem opisu atoma ustreza magnetnemu momentu operator vektorja magnetnega momenta μ;.

Glej: elektronski magnetni moment

Elektronski tirni magnetni moment

Za magnetni moment, povezan s tirno vrtilno količino l, se lahko zapiše operator vektorja elektronskega tirnega magnetnega momenta:

μ^l=e02me𝐥^.

Pri tem je e0 osnovni naboj, me masa elektrona in l operator vrtilne količine.

Če se upošteva kvantizacijo tirne vrtilne količine, se lahko zapiše lastne vrednosti velikosti magnetnega momenta:

μl=e02mel(l+1)=l(l+1)μB.

Izraz se je poenostavil z vpeljavo Bohrovega magnetona:

μB=e02me=9,271024Am2.

Lastne vrednosti komponente magnetnega momenta v smeri zunanjega magnetnega polja so:

μlz=mlμB.

Elektronski spinski magnetni moment

Podoben izraz kot za tirni magnetni moment se lahko zapiše tudi za operator vektorja elektronskega spinskega magnetnega momenta:

μ^s=2e02me𝐬^.

Lastne vrednosti komponente magnetnega momenta v smeri zunanjega magnetnega polja so:

μsz=2msμB.

Z vpeljavo tirnega giromagnetnega razmerja gl in spinskega giromagnetnega razmerja gs (množitelj g) se lahko enačbi za operatorja magnetnega momenta zapiše v podobni obliki:

μ^l=gle02me𝐥^,
μ^s=gse02me𝐬^.

Sklopitev spin-tir, efektivni magnetni moment

Jedrski magnetni moment

Pri atomskih jedrih se običajno označuje skupno vrtilno količino jedra z izrazom jedrski spin (oznaka I). Podobno kot pri atomu je z njim povezan tudi jedrski magnetni moment.

μ=ge02mp𝐈.

Pri tem je e0 osnovni naboj, mp pa masa protona.

Komponenta magnetnega momenta v smeri zunanjega polja:

μz=ge02mpml=gμnml.

Izraz se je poenostavil z vpeljavo jedrskega magnetona:

μn=e02mp=5,051027Am2.

Na magnetni moment pm deluje v zunanjem magnetnem polju B navor M:

𝐌=𝐩m×𝐁.

Navor poskuša obrniti magnetni moment v smer zunanjega magnetnega polja.

Magnetna potencialna energija

Vpelje se lahko tudi potencialno energijo magnetnega momenta v zunanjem magnetnem polju, ki je odvisna od orientacije magnetnega momenta glede na smer zunanjega magnetnega polja:

Wp=𝐩m𝐁.

Razlika v energiji med obema skrajnima legama je torej enaka 2pmB.

Viri

  • Janez Strnad, Fizika, 2. del, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1978, str. 364-5. Predloga:COBISS
  • Janez Strnad, Fizika, 3. del, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1981, str. 214-40. Predloga:COBISS
  • Janez Strnad, Fizika, 4. del, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1982, str. 118-23. Predloga:COBISS

Predloga:Normativna kontrola