Cevov izrek

Iz testwiki
Redakcija dne 19:28, 20. maj 2024 od imported>Yerpo (top: disambig., drugi drobni popravki AWB)
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Cevov izrèk [čéjvov ~] v ravninski geometriji pravi, da tri prečnice trikotnika, ki izhajajo iz njegovih oglišč in se sekajo v eni točki, odrežejo odseke stranic, katerih zmnožki so enaki, oziroma še drugače, daljice AA, BB in CC, ki povezujejo oglišča in nasprotne stranice, se sekajo v eni točki (so konkurentne), tedaj in le tedaj, če velja:

Slika:Trikotnik Cevin izrek.png
Cevov izrek, 1. primer: tri daljice tvorijo šop premic v točki znotraj trikotnika ABC
Cevov izrek, 2. primer: tri daljice tvorijo šop premic v točki O zunaj trikotnika ABC
ACCBBAACCBBA=1.

Izrek je dokazal italijanski matematik Giovanni Ceva in ga leta 1678 objavil v svojem delu De lineis rectis. Pred njim ga je dokazal saragoški kralj Al-Mu'taman ibn Hűd v 11. stoletju. Daljice AA, BB in CC se imenujejo Cevove daljice.

Cevovemu izreku je enakovredna trigonometrična oblika: Cevove daljice tvorijo šop premic, če velja:

sinBAAsinCAAsinACCsinBCCsinCBBsinABB=1.

Cevov trikotnik je trikotnik ABC, Cevov krog pa poteka skozi njegova oglišča.

Posplošitve

Izrek se lahko posploši na večrazsežne simplekse s pomočjo baricentričnih koordinat. Cevov n-simpleks je šop iz vsakega oglišča v točko nasprotne n-1 strani (facete). Cevove premice tvorijo šop premic, če lahko maso porazdelimo v oglišča tako, da se vsaka Cevova premica seka z nasprotno faceto v njenem masnem središču. Presečišče Cevovih premic je masno središče simpleksa.

Za splošne mnogokotnike v ravnini je izrek znan že od začetka 19. stoletja. Izrek so posplošili tudi za trikotnike na drugih ploskvah s konstantno ukrivljenostjo.

Glej tudi

Predloga:Kategorija v Zbirki