Antiproton

Antiproton (oznaka $\overline{p}$) je antidelec protona. Njegov naboj je -1 osnovnega naboja. Antiproton je predvidel že britanski fizik in matematik Paul Adrien Maurice Dirac (1902–1984) v letu 1933. Obstoj antiproton sta s poskusi potrdila v letu 1955 na Univerzi Kalifornije v Berkeleyu italijansko-ameriški fizik Emilio Gino Segrè (1905–1989) in ameriški fizik Owen Chamberlain (1920–2006). Oba sta za odkritje leta 1959 prejela Nobelovo nagrado za fiziko.

Antiproton je sestavljen iz dveh antikvarkov u in enega antikvarka d ($\overline{u}\overline{u}\overline{d}$). Značilnosti antiprotona so podobne značilnostim protona.

Antiproton je tudi sestavni del najenostavnejšega antiatoma, to je antivodika. Njegovo barionsko število je negativno (-1), čudnost in čar sta enaka 0. Antiprotone so opazili tudi v kozmičnih žarkih. Nastali so pri trkih kozmičnih protonov z atomskimi jedri v medzvezdnem prostoru. Pri tem je prišlo do reakcije:

$p+A\to p+\overline{p}+p+A$

kjer je z $A$ označeno atomsko jedro. Antiprotoni se po trku gibljejo po galaksiji in pridejo tudi do Zemlje.

Antiprotoni anihilirajo s protoni. Pri tem nastane nekaj pionov. Anihilirajo pa lahko tudi z nevtronom.

Zunanje povezave

• Antiproton na Universe Today Predloga:Ikona en
• Proizvodnja nizkoenergijskih antiprotonov }Predloga:Ikona en
• Najhladnejši antiprotoni Predloga:Ikona en