Bondov albedo

Bondov albedo (tudi sferni albedo, planetarni albedo ali bolometrični albedo) je delež celotne vzporedno vpadajoče svetlobe, ki se odbije s površine telesa (običajno nebesnega telesa). Pri tem se upoštevajo vse valovne dolžine vpadajoče svetlobe. Bondov albedo lahko zavzame vrednosti med 0 in 1. Označuje se ga z $𝐀$. Razlika $A-1$ je delež, ki se je absorbiral.

Bondov albedo se v glavnem uporablja v planetologiji. Pomemben je za izračunavanje temperature atmosfere nebesnih teles.

Bondov albedo se imenuje po ameriškem astronomu Georgu Phillipsu Bondu (1825–1865), ki je v letu 1861 objavil primerjave med svetlostjo nekaterih nebesnih teles. Bond je prvotno določil albedo te vrste samo za okrogla telesa, čeprav se da uporabiti tudi za druge oblike.

Fazni integral

Bondov albedo $A$ je povezan z geometričnim albedom $p$ na naslednji način

$A=pq,$

kjer se $q$ imenuje fazni integral, ki je dan kot delež toka odbite svetlobe $I(\alpha )$ v fazni kot $\alpha$ (povprečje po vseh valovnih dolžinah in vseh azimutalnih kotih):

$q=2\underset{0}{\overset{\pi }{\int }}\frac{I(\alpha )}{I(0)}\sin \alpha \mathrm{d}\alpha .$

Fazni kot $\alpha$ je kot med izvorom sevanja (običajno Sonce) in smerjo opazovanja. Lahko zavzame vrednosti med 0° (za nazaj odbito svetlobo) in 180° (za smer proti izvoru).

Zgled (opazovanje Lune): med opozicijo Lune je $\alpha$ zelo majhen (gleda se v smeri polne lune), kadar pa se gleda v smeri mlaja, je $\alpha$ blizu 180°.

Zgledi

Bondov albedo je lahko večji ali manjši od geometričnega albeda. Razlika je odvisna od površine in značilnosti atmosfere telesa.:

telo	Bondov albedo	geometrični albedo
Merkur	0,088	0,142
Venera	0,76	0,689
Zemlja	0,306	0,434
Luna	0,11	0,12
Mars	0,25	0,17
Jupiter	0,503	0,538
Saturn	0,342	0,499
Enkelad	0,81	1,375
Uran	0,300	0,488
Neptun	0,290	0,442
Pluton	0,41	0,51
Haron	0,29	0,41
Haumea	0,33	0,66
Makemake	0,74	0,82
Erida	0,99	0,96

Glej tudi

• albedo
• geometrični albedo