Brez škode za splošnost
Brez škode za splošnost (pogosto skrajšano na BŠS; tudi brez izgube splošnosti) je izraz, ki se pogosto uporablja v matematiki. Uporablja se, ko se v dokzu sicer osredotočimo le na določen primer, vendar to ne vpliva na splošno veljavnost dokaza. Ostali primeri so dovolj podobni že dokazanemu primeru, tako da bi jih lahko dokazali na enak način.[1] Tako bi bilo dokaz, podan za določen primer, trivialno podajati tudi za ostale.
V mnogih primerih je uporaba "brez škode za splošnost" mogoča zaradi simetrije.[2] Na primer, če vemo, da je neka lastnost na realnih številih simetrična (tj. ), potem pri dokazovanju, da velja za vsaka in , lahko "brez škode za splošnost" predpostavimo, da velja in dokažemo . Pri tem dokazu škode za splošnost seveda ni, saj dokaz sledi neposredno iz simetričnosti lastnosti .
Če v trditvi, ki jo dokazujemo, ni nobene simetrije ali kakršnekoli druge oblike ekvivalentnosti, potem je raba "brez škode za splošnost" napačna. Trditev smo tako dokazali le za določen primer.
Primer
Oglejmo si naslednjo trditev: Predloga:Citatni blok Dokaz: Predloga:Citatni blok Zgornji navedeni dokaz je pravilen, ker bi lahko na popolnoma enak način sklepali tudi, če bi rekli, da je prvi predmet moder. Besedi 'rdeč' in 'moder' torej lahko v dokazu prosto zamenjujemo. Posledično je v tem primeru uporaba "brez škode za splošnost" veljavna.