Koideova enačba

Iz testwiki
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Koideova enačba je v fiziki enačba, ki povezuje mase treh negativno električno nabitih delcev iz skupine leptonov. Enačbo je leta 1981 pri raziskovanju sestavljenih modelov kvarkov in leptonov odkril Jošio Koide.[1] Enačba je napovedala tudi maso tauona. Tedaj je bila napaka izmerjene vrednosti mτ=17842 MeV/c2dve standardni deviaciji od napovedane, zato je Koide dve leti kasneje 1983 objavil članek s čisto fenomenološko obravnavo in uvedel člen δ, da bi uskladil vrednosti z meritvami.[1]

Razmerje mas je[2]:

Q=me+mμ+mτ(me+mμ+mτ)2.

Iz definicije je razvidno, da velja 1/3<Q<1. Večja vrednost se dobi, če se predpostavi, da je kvadratni koren strogo pozitiven. R. Foot je opazil, da se lahko 1/3Q poda kot kvadrat kosinusa kota med vektorjema (me,mμ,mτ) in (1,1,1).

Problem je fizikalna vrednost. Mase elektrona, miona in tauona so izmerjene: me=0,511 MeV/c2, mμ=105,7 MeV/c2, mτ=1777 MeV/c2, kar da:

Q=23±0,01%.

Iz tega sledi, da tri navidezno naključna števila dajo preprost ulomek in tudi, da je Q srednja vrednost obeh mejnih vrednosti 1/3 in 1.

Enačbo so poskušali pojasniti z več prijemi, a je ostala nepojasnjena.

Glej tudi

Sklici

Predloga:Sklici

Viri

  1. 1,0 1,1 Rivero, Gsponer.
  2. Predloga:Sktxt.