Maghemit

Iz testwiki
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Predloga:Infobox mineral

Maghemit je železov mineral iz skupine oksidnih mineralov s kemijsko furmulo Fe2O3 ali γ-Fe2O3). Ima enako zgradbo kot magnetit, se pravi da spada med spinelske ferite. Je ferimagneten.

Maghemit se lahko obravnava tudi kot magnetit s pomanjkanjem Fe(II) s formulo (Fe8III)A[Fe40/3III8/3]BO32 [1] v kateri predstavlja nezaseden prostor, A tetraedrski položaj in B oktaedrski položaj.

Nahajališča

Maghemit nastaja s preperevanjem ali nizkotemperaturno oksidacijo spinelov, ki vsebujejo Fe(II). Takšna sta na primer magnetit in titanov magnetit. Je pogost rumen pigment v kopenskih sedimentih in zemlji, ki se pojavlja skupaj z magnetitom, ilmenitom, anatasom, piritom, markazitom, lepidokrocitom in getitom.[2]

Porazdelitev kationov

Eksperimentalne[3] in teoretične[4] ugotovitve kažejo, da Fe(III) kationi in praznine težijo k umestitvi na oktaedrske položaje, kar maksimira homogenost porazdelitve in minimizira elektrostatsko energijo kristala.

Elektronska struktura

Maghemit je polprevodnik s prepovedanim energijskim pasom približno 2 eV.[5] Natančna širina pasu je odvisna od elektronskega spina.[4]

Uporaba

Maghemit ima ferimagnetno ureditev z visoko Néelovo temperaturo (~950 K), ki skupaj z nizko ceno in veliko kemično stabilnostjo zagotavlja široko paleto aplikacij. Že od 1940 let se uporablja kot pigment na magnetnih medijih za zapisovanje podatkov.[6]

Nanodelci maghemita se uporabljajo v biomedicini, ker so biološko skladni in za človeka nestrupeni, njihove magnetne lastnosti pa omogočajo manipulacijo z zunanjimi magnetnimi polji.[7]

Sklici

Predloga:Sklici

  1. R. M. Cornell, U. Schwertmann (2003). The iron oxides: structure, properties, reactions, occurrences, and uses. Str. 32. Wiley-VCH.
  2. Napaka pri navajanju: Neveljavna značka <ref>; sklici, imenovani Handbook, ne vsebujejo nobenega besedila
  3. C. Greaves (1983). J. Solid State Chem. 49 (325).
  4. 4,0 4,1 R. Grau-Crespo, A.Y. Al-Baitai, I. Saaudoune, N.H. de Leeuw (2010). Vacancy ordering and electronic structure of γ-Fe2O3 (maghemite): a theoretical investigation. J. Phys. Condens. Matter 22: 255401. http://iopscience.iop.org/0953-8984/22/25/255401.
  5. M.I. Litter, M. A. Blesa (1992). Can. J. Chem. 70: 2502.
  6. R. Dronskowski (2001). The little maghemite story: A classic functional material. Adv. Funct. Mater. 11 (27). [1].
  7. Q.A. Pankhurst, J. Connolly, S.K. Jones, J. Dobson (2003). Applications of magnetic nanoparticles in biomedicine. J. Phys. D: Appl. Phys. 36: R167.