Maghemit

Maghemit je železov mineral iz skupine oksidnih mineralov s kemijsko furmulo Fe₂O₃ ali γ-Fe₂O₃). Ima enako zgradbo kot magnetit, se pravi da spada med spinelske ferite. Je ferimagneten.

Maghemit se lahko obravnava tudi kot magnetit s pomanjkanjem Fe(II) s formulo $({\mathrm{F}\mathrm{e}}_8^{\mathrm{I}\mathrm{I}\mathrm{I}}{)}_A[{\mathrm{F}\mathrm{e}}_{40/3}^{\mathrm{I}\mathrm{I}\mathrm{I}}{◻}_{8/3}{]}_B{\mathrm{O}}_{32}$ v kateri $◻$ predstavlja nezaseden prostor, $A$ tetraedrski položaj in $B$ oktaedrski položaj.

Nahajališča

Maghemit nastaja s preperevanjem ali nizkotemperaturno oksidacijo spinelov, ki vsebujejo Fe(II). Takšna sta na primer magnetit in titanov magnetit. Je pogost rumen pigment v kopenskih sedimentih in zemlji, ki se pojavlja skupaj z magnetitom, ilmenitom, anatasom, piritom, markazitom, lepidokrocitom in getitom.

Porazdelitev kationov

Eksperimentalne in teoretične ugotovitve kažejo, da Fe(III) kationi in praznine težijo k umestitvi na oktaedrske položaje, kar maksimira homogenost porazdelitve in minimizira elektrostatsko energijo kristala.

Elektronska struktura

Maghemit je polprevodnik s prepovedanim energijskim pasom približno 2 eV. Natančna širina pasu je odvisna od elektronskega spina.

Uporaba

Maghemit ima ferimagnetno ureditev z visoko Néelovo temperaturo (~950 K), ki skupaj z nizko ceno in veliko kemično stabilnostjo zagotavlja široko paleto aplikacij. Že od 1940 let se uporablja kot pigment na magnetnih medijih za zapisovanje podatkov.

Nanodelci maghemita se uporabljajo v biomedicini, ker so biološko skladni in za človeka nestrupeni, njihove magnetne lastnosti pa omogočajo manipulacijo z zunanjimi magnetnimi polji.