Popolna potenca

Iz testwiki
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Predloga:Razredi deljivosti Popolna potenca je v matematiki sestavljeno pozitivno celo število, ki se ob praštevilskem razcepu lahko zapiše z eno samo celoštevilsko potenco. n je popolna potenca, če obstajata takšni naravni števili m>1 in k>1, da velja mk=n. V tem primeru se n imenuje popolna k-ta potenca.

Potenca je oblike mk, le da pri popolni potenci za k vedno velja k>1. Če je k=2, se potenca imenuje popolni kvadrat, pri k=3 pa popolni kub. Včasih število 1 tudi velja za popolno potenco (1k=1 za poljubni k).

Prve popolne potence so Predloga:OEIS:

  • 1n=1
  • 22=4
  • 23=8
  • 32=9
  • 24=42=16
  • 52=25
  • 33=27
  • 25=32
  • 62=36
  • 72=49
  • 26=43=82=64
  • 34=92=81
  • 102=100
  • ...

Prve popolne potence brez podvojitev so Predloga:OEIS:

1, 4, 8, 9, 16, 25, 27, 32, 36, 49, 64, 81, 100, 121, 125, 128, 144, 169, 196, 216, 225, 243, 256, 289, 324, 343, 361, 400, 441, 484, ...

Prve popolne potence z različnimi faktorizacijami so Predloga:OEIS:

1, 16, 64, 81, 256, 512, 625, 729, 1024, 1296, 2401, 4096, 6561, 10000, ...

Vsote

Vsota obratnih vrednosti popolnih potenc (vključno z različnimi faktorizacijami) je enaka 1:

m=2k=21mk=1,

kar se lahko dokaže kot sledi:

m=2k=21mk=m=21m2k=01mk=m=21m2(mm1)=m=21m(m1)=m=21m11m=1.

Vsota obratnih vrednosti popolnih potenc p brez podvojitev je enaka Predloga:OEIS:

p1p=k=2μ(k)(1ζ(k))0,874464368

kjer sta μ(k) Möbiusova funkcija in ζ(k) Riemannova funkcija zeta.

Po Eulerju je Goldbach dokazal, ne sicer v duhu sodobne strogosti, v sedaj izgubljenem pismu njemu, da je vsota 1/(p−1) v množici popolnih potenc p, brez 1 in različnih faktorizacij, enaka 1:

m=2k=21mk1p1p1=13+17+18+115+124+126+131+=1.

To dejstvo se včasih imenuje Goldbach-Eulerjev izrek.

Zunanje povezave