Iskalni zadetki

== V matematiki == == V znanosti == ...

...ičani|ameriški]] [[matematik]] [[Rusi|ruskega]] rodu, * [[3. september]] [[1884]], [[Moskva]], [[Ruski imperij]] (danes [[Rusija]]), † [[5. oktober]] [[197 Lefschetz je bil najprej [[inženir]], nato pa se je 'spreobrnil' v matematika. Deloval je na [[Univerza Princeton|Univerzi Princeton]] na podr ...

Uporabljamo ga zlasti v treh situacijah: ...enca|divergence]] vektorskega polja ''V'' = (''V_x,V_y,V_z''): ...

...je vzporeden z osjo z, [[električno polje]] in Poyntingov vektor pa ležita v ravnini x-z.]] ...Henry Poynting|Johnu Henryju Poyntingu]], ki ga je leta [[1884 v znanosti|1884]] uvedel. Določen je kot: ...

...us Henricus van 't Hoff]], potrdil in interpretiral pa jo je leta [[1889 v znanosti|1889]] švedski kemik [[Svante August Arrhenius]],<ref name="Connors">Kennet ...cijska energija ''E_a'' izražena v molekularnih enotah, se pravi v J na [[molekula|molekulo]], se namesto plinske konstante uporablja [[Boltzm ...

...ehniška univerza v Delftu]] <br /> [[Univerza v Leidnu]] <br /> [[Univerza v Toulousu]] Stieltjes je bil pionir na področju [[problem momentov|problema momentov]] v [[verjetnostni račun|verjetnostnem računu]] in je prispeval dosežke k razis ...

'''Seválni tlák''' je v [[fizika|fiziki]] [[tlak]], ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno [[e ...rjeni stran od Sonca.<ref name="strnad2001">Strnad (2001), str. 148.</ref> V njegovem času so imeli [[svetloba|svetlobo]] za [[korpuskularna teorija sve ...

...(Collège de France). Ko se mu je zdravje poboljšalo, se je leta 1847 vrnil v Oxford. === Delo v matematiki === ...

...iverza v Gradcu]]|[[Univerza na Dunaju]]|[[Univerza v Münchnu]]|[[Univerza v Leipzigu]]}} ...ford]]u. Več kot 40 let je bil [[profesor]] [[fizika|fizike]] na univerzah v [[Gradec|Gradcu]], Dunaju, [[München|Münchnu]] in [[Leipzig]]u. ...

...romagnetno polje]] ter opisujejo njegove [[čas]]ovne spremembe in širjenje v [[prostor]]u. Klasična Maxwellova elektrodinamika je prva [[fizika]]lna [[u == Maxwellove enačbe v integralni obliki == ...

| workplaces = [[Imperatorska univerza v Sankt Peterburgu|Univerza v Sankt Peterburgu]] | alma_mater = [[Državna univerza v Moskvi|Univerza v Moskvi]] ...

...e zdravil z zelišči. Kmalu mu je pobegnil. Leta 1853 se je pridružil očetu v ZDA. Tam se je izobrazil, poučeval na šoli in leta 1858 diplomiral na [[Uni V letu 1884 so ga imenovali za profesorja matematike in [[astronomija|astronomije]] na ...

| alma_mater = [[Univerza v Bonnu]] <br /> [[Univerza v Münstru]] | work_institution = [[Tehniška univerza v Berlinu]] ...

...erkev (zgradba)|cerkvijo]] Saint Jean le Rond in je kot najdenček odraščal v hiši nekega [[steklar]]ja in njegove žene. Kasneje, ko je njegova nadarjeno ...des corps solides'', ki ga je opazil [[Alexis Claude Clairaut|Clairaut]]. V delu je teoretično pojasnil [[lom]]. ...

...ko|človeškim očesom]]. Bistvena razlika med radiometrijo in fotometrijo je v tem, da radiometrija daje celoten [[spekter]] optičnega sevanja, medtem ko ...|arheologiji]] pri [[radiokarbonsko datiranje|radiokarbonskem datiranju]], v [[geofizika|geofiziki]] pri [[raziskovalna geofizika|raziskovalni geofiziki ...

...modulu ''n'']]. Nevtralni element - kot [[0|ničla]] za seštevanje - bi bil v njej ne-obrat ali obrat za kot 0°. ...atik]]a, ki je teorijo grup in [[teorija obsegov|teorijo obsegov]] združil v enotno [[Galoisova teorija|Galoisovo teorijo]]. ...

|work_institution = [[Univerza v Jeni]] |alma_mater = [[Univerza v Göttingenu]] <br /> [[Univerza v Jeni]] <br> <small> [[doktorat]] 1861 </small> ...

...ov zákon''' [plánkov ~] (starejše redkeje tudi ''Wien-Planckov zakon'') je v [[fizika|fiziki]] [[fizikalni zakon|zakon]], ki podaja [[spektralna gostota V odvisnosti od valovne dolžine <math>\lambda</math> je Planckov zakon: ...

...[štéfan-bólcmanov ~] o [[sevanje|sevanju]] [[črno telo|črnega telesa]] je v [[fizika|fiziki]] [[fizikalni zakon|zakon]], po katerem je [[gostota energi ...ski fizik [[Ludwig Edward Boltzmann]] (1844–1906) tudi teoretično izpeljal v okviru [[termodinamika|termodinamike]].{{r|group=A|stef_1879}}{{r|group=A|b ...

| workplaces = {{ubl|[[Univerza v Stockholmu]]|[[Ruska akademija znanosti]]}} | alma_mater = [[Univerza v Göttingenu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1874}} ...