Iskalni zadetki

'''Paschenov zakon''' pravi, da je [[prebojna napetost]] v homogenem [[električno polje|električnem polju]] odvisna od [[tlak]]a [[pli ...5–1947). Odkril ga je v letu [[1889 v znanosti|1889]].<ref>{{sktxt|Paschen|1889}}.</ref> ...

== V matematiki == == V znanosti == ...

...jo z drgnjenjem jekla ob kresilni kamenček, je dovolj velika, da vžge plin v Bunsenovem gorilniku.]] ...ante August Arrhenius]], dodelal pa ga je srbski fizik [[Nebojša Leković]] v teorijah hitrosti kemijskih reakcij. Energija je lahko [[toplota]], [[elekt ...

...St}_{L} \!\, </math>.{{r|jons_2003}}{{rp|15}}}} '''Ste''' ali '''Sf''') je v [[termodinamika|termodinamiki]] [[brezrazsežna količina]], določena kot raz ...]] iz leta [[1889 v znanosti|1889]].<ref name="stefan_1889">{{sktxt|Stefan|1889}}.</ref> Pojem Stefanovega števila na ta način je uvedel G. S. H. Lock z [[ ...

...us van 't Hoff]], potrdil in interpretiral pa jo je leta [[1889 v znanosti|1889]] švedski kemik [[Svante August Arrhenius]],<ref name="Connors">Kenneth Con ...cijska energija ''E_a'' izražena v molekularnih enotah, se pravi v J na [[molekula|molekulo]], se namesto plinske konstante uporablja [[Boltzm ...

'''Stefanova enačba''' v [[glaciologija|glaciologiji]], [[gradbeništvo|gradbeništvu]], [[oceanografi : <math> X(T) = \sqrt{\frac{\lambda_{\rm u} B(m, n)}{\phi \rho_{\rm v} L}} \!\, , </math> ...

...ni]] snovi med faznim prehodom, na primer [[taljenje|prehajanje]] [[led]]u v [[kapljevina|kapljevinsko]] [[voda|vodo]], z reševanjem [[difuzijska enačba ...letoma 1758 in 1762 pokazal, da se faznega prehoda iz [[trdnina|trdnine]] v kapljevino ne da kalorično pojasniti s samo občutno [[toplota|toploto]], in ...

...ervatorij Pulkovo|Observatorija Pulkovo]] vse do leta 1889. V letu 1885 so v pulkovski observatorij namestili 771 [[milimeter|mm]] (30 [[palec|palčni]]) ...in očetovega [[zvezdni katalog|kataloga]] našla vrednost splošne precesije v longitudi <math>\Psi=50,3798^{\prime\prime}</math>. ...

...ehniška univerza v Delftu]] <br /> [[Univerza v Leidnu]] <br /> [[Univerza v Toulousu]] Stieltjes je bil pionir na področju [[problem momentov|problema momentov]] v [[verjetnostni račun|verjetnostnem računu]] in je prispeval dosežke k razis ...

| caption = Replika prototipnega kilograma v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie ...ra vode pri 4&nbsp;°C. IPK skupaj z njegovimi sestrskimi replikami hranijo v trezorju Mednarodnega urada za uteži in mere. Uradne replike, ki jih hranij ...

| caption=Siva črta ponazarja razdaljo Zemlja–Sonce, ki je v povprečju velika 1 astronomsko enoto. ...ejemljivih za uporabo s sistemom SI v strokovne namene|Sprejeto za uporabo v SI]] ...

|work_institution = [[Univerza v Jeni]] |alma_mater = [[Univerza v Göttingenu]] <br /> [[Univerza v Jeni]] <br> <small> [[doktorat]] 1861 </small> ...

...na hiša na Žrelški cesti (Ebentaler Straße) 88 v Celovcu. Stranska stavba, v kateri je verjetno prebivala mati s Stefanom, ne stoji več. Geigerjevo hišo ...ri viri navajajo kot [[Avstrijci|avstrijskega]] fizika, čeprav se je rodil v slovenski družini.{{r|spl0}}{{r|crep_2006}} Zaradi prednikov in zaradi mlad ...

...i-Clausius'sche Formel (O temperaturnem koeficientu dielektrične konstante v tekočinah in Mosotti-Clausiusovi formuli) ...ružine. Obiskoval je Terezijansko akademijo in maturo opravil z odliko. Že v času šolanja je zaslovel z manjšimi publikacijami s področja matematike. ...

| workplaces = {{ubl|[[Univerza v Stockholmu]]|[[Ruska akademija znanosti]]}} | alma_mater = [[Univerza v Göttingenu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1874}} ...

...|izkustvena]] sorazmernostna [[fizikalna konstanta|konstanta]], ki nastopa v [[Isaac Newton|Newtonovem]] [[splošni gravitacijski zakon|splošnem gravitac v [[Poissonova enačba|Poissonovi enačbi]] za [[gravitacijsko polje]]: ...

...[štéfan-bólcmanov ~] o [[sevanje|sevanju]] [[črno telo|črnega telesa]] je v [[fizika|fiziki]] [[fizikalni zakon|zakon]], po katerem je [[gostota energi ...ski fizik [[Ludwig Edward Boltzmann]] (1844–1906) tudi teoretično izpeljal v okviru [[termodinamika|termodinamike]].{{r|group=A|stef_1879}}{{r|group=A|b ...

'''Grandijeva vŕsta''' [grándijeva ~] se v [[matematika|matematiki]] včasih imenuje [[neskončna vrsta]] 1 − 1 + 1 − 1 ...diju]], ki je leta [[1703 v znanosti|1703]] podal o njej pomembno razpravo v knjigi ''Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometri ...

| bgcolor="99ccff" | [[#1888|1888]] || bgcolor="99ccff" | [[#1889|1889]] ...egu [[Donava|Donave]] ob vznožju [[Alpe|Alp]], v pokrajini [[Württemberg]] v južni [[Nemčija|Nemčiji]], očetu [[Hermann Einstein|Hermanu Einsteinu]] (18 ...

| work_institution = {{ubl|[[Univerza v Beogradu]]|[[Srbska akademija znanosti in umetnosti]]}} | alma_mater = {{ubl|[[Realna gimnazija v Osijeku]] <br /> {{small|[[matura]] 1896}}|[[Tehniška visoka šola na Dunaju ...