Stefanova enačba

Iz testwiki
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Stefanova enačba v glaciologiji, gradbeništvu, oceanografiji, hidrologiji in geomorfologiji opisuje odvisnost debeline ledenega pokrova od različnih temperatur zmrzovanja, oziroma odtajanja:

X(T)=λuB(m,n)ϕρvL,

kjer je:

  • X(T) – razdalja med površino in vmesnim delom med odtaljenim in zmrznjenim območjem,
  • λztoplotna prevodnost zgornjega nezmrznjenega območja,
  • B(m,n) – površinski indeks zmrzovanja / odtajanja:
B(m,n)=01xm1(1x)n1dx,

Imenuje se po Jožefu Stefanu, ki jo je izpeljal leta 1891. Posebej v poenostavljeni različici pravi, da je pričakovana debelina prirastka ledu sorazmerna s kvadratnim korenom števila stopinjskih dni pod zmrziščem (FDD).

Arkadij Georgijevič Kolesnikov je leta 1946 pri svojem modelu taljenja ledu upošteval tudi vpliv spremenljivega pokrova snega.

Glej tudi

Viri

Predloga:Refbegin

Predloga:Refend

Predloga:Fizikalna škrbina