Iskalni zadetki

...a konstanta|koeficientov termične difuzije]] <math> D_{i}^{T} \!\, </math> v odvisnosti od [[temperatura|temperature]] <math> T \!\, </math> za [[zrak]] ...71]] za [[kapljevina|kapljevine]].<ref name="maxwell_1890">{{sktxt|Maxwell|1890}}.</ref><ref name="stefan_1871">{{sktxt|Stefan|1871}}.</ref> ...

...ppe Peano]] leta 1890.<ref>{{sktxt|Hilbert|1891}}.</ref><ref>{{sktxt|Peano|1890}}.</ref> ...rbe, qui remplit toute une aire plane|journal= Mathematische Annalen|year= 1890|volume= 36|pages= 157&ndash;160}} ...

== V matematiki == * v normalnem prostoru je vsak [[notranji kot|notranji]] [[kot]] v enakostraničnem [[Kvadrat (geometrija)|kvadratu]] enak 90°. ...

...]]. Nadaljnje raziskave porazdelitve so opravili [[Ronald Aylmer Fisher]] (1890 – 1962), [[Leonard Henry Caleb Tippett]] (1902 – 1985) in [[Emil Julius Gum ...lokacije]] <math>m \!</math> in [[parameter merila]] <math>s >0 \!</math>. V tem primeru dobimo za verjetnost, da slučajna spremenljivka <math>X \!</mat ...

...ni]] snovi med faznim prehodom, na primer [[taljenje|prehajanje]] [[led]]u v [[kapljevina|kapljevinsko]] [[voda|vodo]], z reševanjem [[difuzijska enačba ...letoma 1758 in 1762 pokazal, da se faznega prehoda iz [[trdnina|trdnine]] v kapljevino ne da kalorično pojasniti s samo občutno [[toplota|toploto]], in ...

'''Stefanova enačba''' v [[glaciologija|glaciologiji]], [[gradbeništvo|gradbeništvu]], [[oceanografi : <math> X(T) = \sqrt{\frac{\lambda_{\rm u} B(m, n)}{\phi \rho_{\rm v} L}} \!\, , </math> ...

...humb|250px|Interakcija [[rentgenski žarek|rentgenskih žarkov]] z [[atom]]i v [[kristal]]ni strukturi. Nastanek sipanih žarkov.]] ...itanskem]] [[fizik]]u [[William Lawrence Bragg|Williamu Lawrencu Braggu]] (1890 – 1971 ). Leta [[1915]] sta za raziskave kristalnih struktur z rentgenskimi ...

| alma_mater = [[Univerza v Leidnu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1893}} | work_institution = [[Univerza v Leidnu]] <br /> [[Univerza v Amsterdamu]] ...

...a]] in je pomemben v [[elastomehanika|elastomehaniki]]. Njegove komponente v [[trirazsežni prostor|trirazsežnem]] [[kartezični koordinatni sistem|kartez '''Ténzor''' je v [[matematika|matematiki]] posplošena [[linearnost|linearna]] [[količina]], ...

...ksimira. Tehniko in splošno teorijo je razvil okoli leta [[1890 v znanosti|1890]] [[Henri Eugène Padé]], njene zametke pa se lahko zasledi že pri [[Ferdina ...transcendentni]] [[teorija števil|teoriji števil]], čeprav ostre rezultate v nekem smislu tipično nadomeščajo ad hoc metode, ki jih je navdihnila Padéje ...

...e zdravil z zelišči. Kmalu mu je pobegnil. Leta 1853 se je pridružil očetu v ZDA. Tam se je izobrazil, poučeval na šoli in leta 1858 diplomiral na [[Uni V letu 1884 so ga imenovali za profesorja matematike in [[astronomija|astrono ...

...'seš''' ali '''seša''', je vrsta [[stoječe valovanje|stoječega valovanja]] v zaprtem ali deloma zaprtem [[zemeljsko površje|površinskem]] [[voda|vodnem] .... Očitno se je dolgo časa rabila na tem območju za opis [[nihanje|nihanj]] v [[alpsko jezero|alpskih jezerih]]. ...

|work_institution = [[Univerza v Jeni]] |alma_mater = [[Univerza v Göttingenu]] <br /> [[Univerza v Jeni]] <br> <small> [[doktorat]] 1861 </small> ...

.../> {{small|študent 1881–1884}}|[[Ottokar Tumlirz]] <br /> {{small|asistent 1890–1891}}|[[Friedrich Hasenöhrl]] <br /> {{small|študent 1892–1893}}}} ...na hiša na Žrelški cesti (Ebentaler Straße) 88 v Celovcu. Stranska stavba, v kateri je verjetno prebivala mati s Stefanom, ne stoji več. Geigerjevo hišo ...

...1/\mu_{1}\!\, </math>) v odvisnosti od njene končne hitrosti (<math>\Delta v/v_{\rm e}\!\, </math>) po enačbi Ciolkovskega.]] ...ovna) raketna ~''', '''enačba idealne rakete''' in '''Oberthova enačba''') v [[astrodinamika|astrodinamiki]] in [[raketodinamika|raketodinamiki]] opisuj ...

...načbe]]. Izrek je podal [[Ludwig Boltzmann]] leta [[1872 v znanosti|1872]] v dolgem članku ''Nadaljnja raziskovanja...'' (''Weitere Studien...'').{{r|bo * Kaj je entropija? V kakšnem smislu Boltzmannova količina <math> H \!\, </math> ustreza termodin ...

| workplaces = {{ubl|[[Univerza v Stockholmu]]|[[Ruska akademija znanosti]]}} | alma_mater = [[Univerza v Göttingenu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1874}} ...

'''Grandijeva vŕsta''' [grándijeva ~] se v [[matematika|matematiki]] včasih imenuje [[neskončna vrsta]] 1 − 1 + 1 − 1 ...diju]], ki je leta [[1703 v znanosti|1703]] podal o njej pomembno razpravo v knjigi ''Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometri ...

| '''1890.''' || bgcolor="99ccff" | [[#1890|1890]] ...egu [[Donava|Donave]] ob vznožju [[Alpe|Alp]], v pokrajini [[Württemberg]] v južni [[Nemčija|Nemčiji]], očetu [[Hermann Einstein|Hermanu Einsteinu]] (18 ...