Iskalni zadetki

...instenove]] [[posebna teorija relativnosti|posebne teorije relativnosti]]. V prostoru Minkowskega so tri običajne razsežnosti kombinirane z eno [[čas]]o V teoretični fiziki se prostor Minkowskega velikokrat primerja z [[evklidski ...

| alma_mater = [[Univerza v Leidnu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1875}} | work_institution = [[Univerza v Leidnu]] ...

...va vŕsta''' ali '''Newton-Mercatorjeva vŕsta''' [njúton-merkátorjeva ~] je v [[matematika|matematiki]] [[Taylorjeva vrsta]] za [[naravni logaritem]]. Da ...i vrednosti]] [[kompleksni logaritem|kompleksnega logaritma]] za vse ''x'' v odprtem [[enotski disk|enotskem disku]]. ...

...que Céleste'') (1799-1825) je povzel in razširil delo svojih predhodnikov. V njem je prevedel [[Isaac Newton|Newtonovo]] [[geometrija|geometrijsko]] obr ...jih razpravah leta 1773, 1777 in 1780.«<ref name="ball">{{sktxt|Rouse Ball|1908}}.</ref> ...

| alma_mater = [[Univerza v Leidnu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1893}} | work_institution = [[Univerza v Leidnu]] <br /> [[Univerza v Amsterdamu]] ...

...i-Clausius'sche Formel (O temperaturnem koeficientu dielektrične konstante v tekočinah in Mosotti-Clausiusovi formuli) ...ružine. Obiskoval je Terezijansko akademijo in maturo opravil z odliko. Že v času šolanja je zaslovel z manjšimi publikacijami s področja matematike. ...

...x|Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno]] ...leta [[1610]], ter [[Edmond Halley]] in [[Jean-Philippe Loys de Chéseaux]] v [[19. stoletje|19. stoletju]], je [[paradoks]]alna izjava, da bi moralo bit ...

...= {{ubl|[[Humboldtova univerza v Berlinu|Univerza Friderika Viljema III. v Berlinu]]}} ...Tartuju|Imperialna univerza v Dorpatu]]|{{small|[[diploma]] }}|[[Univerza v Göttingenu]]|{{small|[[doktorat]] 1905}}}} ...

...virala ga je tudi zaostalost [[znanost]]i v [[car]]ski Rusiji. Študiral je v glavnem doma. ...pisal učene razprave o kemiji in [[fizika|fiziki]]. Odšel je na višjo šolo v [[Borovsk]] 100 [[kilometer|km]] jugozahodno od Moskve. Tako je poučeval ma ...

| death_date = 12. maj 1684 (v starosti 63-64) ...[[Henri Testelin]], ''Ustanovitev [[Francoska akademija znanosti|Akademije znanosti]] in ustanovitev [[Observatorij Pariz|observatorija]]'' (''Établissement de ...

| work_institution = [[Inštitut za višji študij]] <br /> [[Univerza v Göttingenu]] <br />[[Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich|ETH Züri | alma_mater = [[Univerza v Göttingenu]] ...

...Voronoi diagram.svg|thumb|right|20 naključnih [[točka (geometrija)|točk]] v [[ravnina|ravnini]] in njihove Voronojeve celice (večja različica [[#Ilustr ...n]] svoji ustrezni [[Delaunayeva triangulacija|Delaunayevi triangulaciji]] v smislu [[teorija grafov|teorije grafov]]. ...

...osinhronem tiru]] v smislu, da omogočajo telesu obstati v »nepomični« legi v [[prostor]]u, ne da bi pri tem [[kroženje|krožilo]], kjer se njegova lega n ...vnih teles skupaj s [[centrifugalna sila|centrifugalno silo]] v ravnovesju v Lagrangeevih točkah, kar omogoča, da tretje telo zaradi ničnega [[pospešek| ...

...oletja izdelali delujoče prototipe v polnem obsegu. Različico so leta 1962 v ZDA razvili Ernest F. Swinney, Harry Ferreira in Louis E. Swinney. ...oja 7 km, ki je značilen za sodobne hitre vlake, kot je TGV, saj se vozilo v zavojih samodejno nagne kot letalo, tako da na vlaku ni bočnega centrifugal ...

...ko|človeškim očesom]]. Bistvena razlika med radiometrijo in fotometrijo je v tem, da radiometrija daje celoten [[spekter]] optičnega sevanja, medtem ko ...|arheologiji]] pri [[radiokarbonsko datiranje|radiokarbonskem datiranju]], v [[geofizika|geofiziki]] pri [[raziskovalna geofizika|raziskovalni geofiziki ...

...kazovanja]] [[izrek]]ov [[infinitezimalni račun|infinitezimalnega računa]] v strogem smislu in zavračal [[hevristika|hevristično]] [[načelo]] splošnosti ...rup]] v [[abstraktna algebra|abstraktni algebri]]. S svojih globokim delom v matematiki je vplival na svoje sodobnike in naslednike. Njegova dela pokriv ...

| work_institution = {{ubl|[[Univerza v Beogradu]]|[[Srbska akademija znanosti in umetnosti]]}} | alma_mater = {{ubl|[[Realna gimnazija v Osijeku]] <br /> {{small|[[matura]] 1896}}|[[Tehniška visoka šola na Dunaju ...

'''Grandijeva vŕsta''' [grándijeva ~] se v [[matematika|matematiki]] včasih imenuje [[neskončna vrsta]] 1 − 1 + 1 − 1 ...diju]], ki je leta [[1703 v znanosti|1703]] podal o njej pomembno razpravo v knjigi ''Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometri ...

| bgcolor="99ccff" | [[#1908|1908]] || bgcolor="99ccff" | [[#1909|1909]] ...egu [[Donava|Donave]] ob vznožju [[Alpe|Alp]], v pokrajini [[Württemberg]] v južni [[Nemčija|Nemčiji]], očetu [[Hermann Einstein|Hermanu Einsteinu]] (18 ...

...math>\Re (s) = 1/2\, </math>. Prve netrivialne [[ničla funkcije|ničle]] so v [[točka (geometrija)|točka]]h <math>\Im (s) = \pm 14,135, \pm 21,022\, </ma ...ojmi, kot na primer [[lokalna funkcija zeta|Riemannova domneva o krivuljah v končnih obsegih]]. ...