Mercatorjeva vrsta

Iz testwiki
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Mercatorjeva vŕsta ali Newton-Mercatorjeva vŕsta [njúton-merkátorjeva ~] je v matematiki Taylorjeva vrsta za naravni logaritem. Dana je z:

ln(1+x)=n=1(1)n+1nxn=xx22+x33x44+,

za 1<x1. Za kompleksne vrednosti x enolično konvergira k glavni vrednosti kompleksnega logaritma za vse x v odprtem enotskem disku.

Zgodovina

Vrsto so neodvisno odkrili Nicholas Mercator, Isaac Newton in Grégoire de Saint-Vincent. Prvi jo je objavil Mercator v svoji razpravi Logarithmo-technica iz leta 1668.

Izpeljava

Taylorjevi polinomi za loge(1+x) so točni v območju -1 < x ≤ 1. Za x > 1 so Taylorjevi polinomi višje stopnje slabši približki

Vrsto se lahko izpelje s ponavljajočim odvajanjem naravnega logaritma. Odvod je:

ddxlnx=1x.

Lahko se začne tudi z geometrično vrsto (t1)

1t+t2+(t)n1=1(t)n1+t,

ki da:

11+t=1t+t2+(t)n1+(t)n1+t.

Sledi:

0xdt1+t=0x(1t+t2+(t)n1+(t)n1+t)dt

in z integracijo po členih:

ln(1+x)=xx22+x33+(1)n1xnn+(1)n0xtn1+tdt.

Če je 1<x1, je člen ostanka enak nič pri n.

Posebni primeri

Pri x=1 je Mercatorjeva vrsta alternirajoča harmonična vrsta:

k=1(1)k+1k=ln2=η(1),

kjer je η(z) Dirichletova funkcija η.

Viri