Iskalni zadetki

'''Lennard-Jonesov potenciál''' [lénard-džóunsov ~] je v [[fizika|fiziki]] [[potencial]], ki fenomenološko opisuje [[sila|silo]] med : <math> V(r) = 4\varepsilon \left[ \left(\frac{\sigma}{r}\right)^{12} - \left(\frac{\ ...

== V matematiki == == V znanosti == ...

...izmenjavo. Pojem je uvedel [[Wolfgang Ernst Pauli]] leta [[1925 v znanosti|1925]] in ga kasneje utemeljil po teoretični poti. Rečejo mu tudi »izključitveno ...izika osnovnih delcev|vrste]] tvorijo popolnoma antisimetrična stanja, kar v primeru dveh delcev pomeni: ...

...pánje], [[Slovenci|slovenski]] [[kemik]], [[biokemik]] in [[pedagog]], * [[1925]], [[Novo mesto]], † [[1997]], [[Ljubljana]]. ...slovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]]. Upokojil se je leta 1991. ...

...humb|250px|Interakcija [[rentgenski žarek|rentgenskih žarkov]] z [[atom]]i v [[kristal]]ni strukturi. Nastanek sipanih žarkov.]] ...pogoj zapisal tudi ruski kristalograf [[Georgij Viktorovič Vulf]] (1863 – 1925). ...

...:Klein bottle.svg|thumb|240px|right|Dvorazsežni prikaz Kleinove steklenice v trirazsežnem prostoru.]] ...opisal v letu [[1882]] nemški matematik [[Felix Christian Klein]] (1849 – 1925). Prvotno so Kleinovo steklenico imenovali Kleinova površina <ref>{{navedi ...

|work_institution = [[Državna univerza v Moskvi]] |alma_mater = [[Državna univerza v Moskvi]] ...

...virala ga je tudi zaostalost [[znanost]]i v [[car]]ski Rusiji. Študiral je v glavnem doma. ...pisal učene razprave o kemiji in [[fizika|fiziki]]. Odšel je na višjo šolo v [[Borovsk]] 100 [[kilometer|km]] jugozahodno od Moskve. Tako je poučeval ma ...

| ImageAlt = Raztapljanje platine v zlatotopki | Solubility = topna v vodi}} ...

...= {{ubl|[[Humboldtova univerza v Berlinu|Univerza Friderika Viljema III. v Berlinu]]}} ...Tartuju|Imperialna univerza v Dorpatu]]|{{small|[[diploma]] }}|[[Univerza v Göttingenu]]|{{small|[[doktorat]] 1905}}}} ...

[[Slika:Product Log.jpg|sličica|desno|250px|Lambertova funkcija W v [[kompleksna ravnina|kompleksni ravnini]]]] ...ertova fúnkcija W''' [lámbertova ~ v] (tudi '''fúnkcija ω''' [~ ómega]) je v [[matematika|matematiki]] [[obratna funkcija]]: ...

'''Grandijeva vŕsta''' [grándijeva ~] se v [[matematika|matematiki]] včasih imenuje [[neskončna vrsta]] 1 − 1 + 1 − 1 ...diju]], ki je leta [[1703 v znanosti|1703]] podal o njej pomembno razpravo v knjigi ''Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometri ...

| work_institution = {{ubl|[[Univerza v Beogradu]]|[[Srbska akademija znanosti in umetnosti]]}} | alma_mater = {{ubl|[[Realna gimnazija v Osijeku]] <br /> {{small|[[matura]] 1896}}|[[Tehniška visoka šola na Dunaju ...

{{short description|relativistična valovna enačba v kvantni mehaniki}} ...bite]] delce s [[spin 1/2|spinom 1/2]], kot sta [[elektron]] in [[proton]] v [[atom vodika|vodikovem atomu]], [[vezavna energija|vezavne energije]], izp ...

| bgcolor="99ccff" | [[#1925|1925]] || bgcolor="99ccff" | [[#1926|1926]] ...egu [[Donava|Donave]] ob vznožju [[Alpe|Alp]], v pokrajini [[Württemberg]] v južni [[Nemčija|Nemčiji]], očetu [[Hermann Einstein|Hermanu Einsteinu]] (18 ...

...i koncept kvantne teorije, ki je zamenjala staro teorijo. Opisuje koncepte v grobem vrstnem redu odkritja. Za bolj natančno zgodovino kvantne mehanike g ...ačilnosti teles, kot so lega, [[hitrost]] in [[vrtilna količina]], izgleda v klasični mehaniki zveznih. A če se poveča in približa pogled, se razkrije, ...

...math>\Re (s) = 1/2\, </math>. Prve netrivialne [[ničla funkcije|ničle]] so v [[točka (geometrija)|točka]]h <math>\Im (s) = \pm 14,135, \pm 21,022\, </ma ...ojmi, kot na primer [[lokalna funkcija zeta|Riemannova domneva o krivuljah v končnih obsegih]]. ...

...]], ki se jo pogosto sreča v [[atomska fizika|atomski]] [[fizika|fiziki]]. V splošnem velja za [[osnovna fizikalna konstanta|osnovno fizikalno konstanto ...<math> \alpha_{\kappa} \approx 10^{-39} \!\, </math>.<ref name="hype" />}} V teoriji [[kvantna elektrodinamika|kvantne elektrodinamike]] (QED) predstavl ...