Iskalni zadetki

...929 v znanosti|1929]]. V letu [[1933 v znanosti|1933]] je aksiome dopolnil v delu ''Osnove teorije verjetnosti''. Aksiomi predstavljajo '''aksiomatiko K ...ki je podmnožica '''Ω''', in funkcija '''P''', ki preslika vrednosti ''σ'' v realna števila. Reče se, da funckija P predstavlja verjetnost, če veljajo n ...

...o skoraj desetletju [[opazovanje|opazovanj]] sta ga leta [[1929 v znanosti|1929]] prva zapisala [[Edwin Powell Hubble]] in [[Milton Lasell Humason]]. To je : <math> v=H_{0} r \!\, . </math> ...

== V matematiki == == V znanosti == ...

...[matematika|matematiki]] [[dvojiško zaporedje]], katerega začetni členi se v določenem vzorcu izmenjujejo {{OEIS|id=A010060}}. ...išejo z 1, 2 ali v obratnem vrstnem redu 1,0; levo, desno; zgoraj, spodaj. V tem smislu lahko o Thue-Morsejevem zaporedju govorimo kot o zaporedju daneg ...

...model lambda-CDM|modelu ΛCDM]]. Pospešeno [[širjenje Vesolja|razširjanje]] v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje [[temna energija ...na snov|temno snovjo]] in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija k ...

|work_institution = [[Državna univerza v Moskvi]] |alma_mater = [[Državna univerza v Moskvi]] ...

...h, da je Hilbert računal drugače in v drugačnem smislu, tako, da je enačba v celoti Einsteinovo izvirno delo, kar večina priznava. ...[[metrični tenzor]] prostor-časa za dano porazdelitev energijske napetosti v njem. Zaradi povezave med metričnim tenzorjem in Einsteinovim tenzorjem, so ...

| alma_mater = [[Univerza v Münchnu|Univerza Ludvika in Maksimilijana v Münchnu]] * {{nowrap|[[Univerza v Kielu]]}} ...

...Arthur Stanley Eddington|Eddington]] in [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentz]] v Leidnu (1923)]] ...] v Leidnu in od leta 1918 predstojnik [[Observatorij Leiden|Observatorija v Leidnu]]. ...

...azuje, da je tudi množica vseh transcendentnih števil neštevna, tako da je v resnici veliko več transcendentnih števil kot pa algebrskih. Vseeno pa pozn ...mislu.<ref>{{sktxt|Erdős|Dudley|1983}}.</ref> V letu 1748 je v delu ''Uvod v neskončno analizo'' (''[[Introductio in analysin infinitorum]]'') trdil, da ...

...čni naboj]], Majoranov fermion pa je sam sebi antidelec in je brez naboja. V naravi Majoranovih fermionov še niso našli. ...v fermion (zdaj se pričakuje, da bo bodisi Diracov ali Majoranov fermion). V [[fizika kondenzirane snovi|fiziki kondenzirane snovi]] lahko nekateri [[ma ...

...= {{ubl|[[Humboldtova univerza v Berlinu|Univerza Friderika Viljema III. v Berlinu]]}} ...Tartuju|Imperialna univerza v Dorpatu]]|{{small|[[diploma]] }}|[[Univerza v Göttingenu]]|{{small|[[doktorat]] 1905}}}} ...

...virala ga je tudi zaostalost [[znanost]]i v [[car]]ski Rusiji. Študiral je v glavnem doma. ...pisal učene razprave o kemiji in [[fizika|fiziki]]. Odšel je na višjo šolo v [[Borovsk]] 100 [[kilometer|km]] jugozahodno od Moskve. Tako je poučeval ma ...

| work_institution = [[Inštitut za višji študij]] <br /> [[Univerza v Göttingenu]] <br />[[Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich|ETH Züri | alma_mater = [[Univerza v Göttingenu]] ...

| caption=Siva črta ponazarja razdaljo Zemlja–Sonce, ki je v povprečju velika 1 astronomsko enoto. ...ejemljivih za uporabo s sistemom SI v strokovne namene|Sprejeto za uporabo v SI]] ...

...oletja izdelali delujoče prototipe v polnem obsegu. Različico so leta 1962 v ZDA razvili Ernest F. Swinney, Harry Ferreira in Louis E. Swinney. ...oja 7 km, ki je značilen za sodobne hitre vlake, kot je TGV, saj se vozilo v zavojih samodejno nagne kot letalo, tako da na vlaku ni bočnega centrifugal ...

...1860 njen predsednik, tuji dopisni član več [[akademija znanosti|akademij znanosti]]. ...t]] in predsednik [[Gospodarsko sodišče (Francija)|Gospodarskega sodišča]] v [[Chartres]]u.{{r|spl03}} Njegova mati je bila Catherine Émilie Hardouin (1 ...

...].<ref name="dira_1939" /><ref name="shan_1994" /><ref name="mcma_2006" /> V njem se [[skalarni produkt]] dveh kvantnomehanskih stanj označuje z oznako ...načuje [[vektor (matematika)|vektor]] <math> \boldsymbol \psi \!\, </math> v abstraktnem (kompleksnem) [[vektorski prostor|vektorskem prostoru]] <math> ...

...]], ki se jo pogosto sreča v [[atomska fizika|atomski]] [[fizika|fiziki]]. V splošnem velja za [[osnovna fizikalna konstanta|osnovno fizikalno konstanto ...<math> \alpha_{\kappa} \approx 10^{-39} \!\, </math>.<ref name="hype" />}} V teoriji [[kvantna elektrodinamika|kvantne elektrodinamike]] (QED) predstavl ...

| bgcolor="99ccff" | [[#1928|1928]] || bgcolor="99ccff" | [[#1929|1929]] ...egu [[Donava|Donave]] ob vznožju [[Alpe|Alp]], v pokrajini [[Württemberg]] v južni [[Nemčija|Nemčiji]], očetu [[Hermann Einstein|Hermanu Einsteinu]] (18 ...