Iskalni zadetki

'''Augustus De Morgan''', [[Škoti|škotski]] [[matematik]], [[logika|logik]] in [[filozofija#Filozofi in filozofija|filozof]], * [[27. junij]] [ ...iza|analizi]] in [[simbolna logika|simbolni logiki]], na primer ''Formalna logika'' (1847) in ''Trigonometrija in dvojna algebra'' (''Trigonometry and double ...

...k-en|fuzzy logic}}) je [[matematika|matematična]] [[razširitev]] [[Boolova logika|Boolove logike]], ki pozna samo dve [[stanje|stanji]] (0 in 1) na [[neskonč Mehko [[logika|logiko]] je javnosti leta [[1965]] prvič predstavil znanstvenik [[Lofti A. ...

=== Matematična logika === Vezno črto v [[logika|logiki]] se včasih uporablja v [[Booleova algebra|Booleovi algebri]], kjer ...

...edja]]. Nekoliko splošnejša oblika dokaza, ki se uporablja v [[matematična logika|matematični logiki]] in [[računalništvo|računalništvu]], kaže, da so lahko [[Kategorija:Logika]] ...

Največ se je ukvarjal z [[matematična logika|matematično logiko]]. Leta 1933 je [[matematični dokaz|dokazal]], da za [[n ...

Hiperrealna števila zadovoljujejo [[načelo prenosa]], ki trdi, da trditve [[logika prvega reda|prvega reda]], ki veljajo za <math> \R \,</math>, veljajo tudi [[Kategorija:Matematična analiza]] ...

...ija''' (tudi '''račúnska operácija''' ali '''operátor''') je [[matematika|matematična]] [[preslikava]], ki [[urejeni par|urejeni ''n''-terici]] podatkov (''a'', ** [[konjunkcija (logika)|konjunkcija]], [[disjunkcija]] ...

...i množic. Vrh tega je teorija množic bistveno povezana tudi s [[predikatna logika|predikatno logiko]]. ...[[aksiom]]atsko'' zgradili teorijo množic, so spet posegli po [[predikatna logika|predikatni logiki]] ''brez tipov''. Osnovni pojmi so tu samo še: ...

...atematik]], [[filozofija#Filozofi in filozofija|filozof]], [[teolog]] in [[logika|logik]], * [[5. oktober]] [[1781]], [[Praga]], † [[18. december]] [[1848]], ...[filozofija znanosti|filozofije znanosti]] v sodobnem smislu, ampak tudi [[logika|logiko]], [[epistemologija|epistemologijo]] in [[znanstvena pedagogika|znan ...

...velja. Dokazi so primeri izčrpnega deduktivnega sklepanja ali [[Indukcija (logika)|induktivnega]] razmišljanja in se razlikujejo od empiričnih argumentov ali ...snici je večina dokazov v zapisani matematiki pravzaprav raba [[neformalna logika|neformalne logike]]. V kontekstu [[teorija dokaza|teorije dokaza]], kjer se ...

[[Kategorija:Matematična logika]] ...

...rih področjih [[matematika|matematike]] ([[teorija množic]], [[matematična logika]] in [[računalništvo]]) se včasih privzame, da je tudi [[0|'''0''']] naravn [[matematična konstanta|Konstanta]] neskončnega [[verižni ulomek|verižnega ulomka]] narav ...

...ka v ožjem smislu je '''znanost o pravilnem sklepanju'''. Tradicionalno je logika filozofska disciplina, v 19. stoletju pa je postala tudi del [[matematika|m ...]] je razvila Aristotelov sistem v logiko, ki jo danes poznamo pod imeni ''logika terminov'', [[silogistika]] ali [[A-sistem]]. ...

...r />[[intuicijska logika]], [[turbulenca]], <br />[[klasična mehanika]], [[matematična analiza]] ...simaciji]] funkcij. Kasneje se je začel zanimati za probleme [[matematična logika|matematične logike]] in za [[temelji matematike|osnove matematike]]. Leta 1 ...

...ičnimi trditvami]] v [[logični kvadrat|logičnem kvadratu]] [[tradicionalna logika|Aristotelove logike]].]] ...je v [[klasična logika|klasični logiki]] pojav ali stanje sestavljeno iz [[logika|logične]] nezdružljivosti med dvema ali več [[trditev|trditvami]] ([[propoz ...

...o formulirati nove [[domneva|domneve]] in ugotoviti njihovo resničnost s [[matematična strogost|strogo]] [[dedukcija|deduktivno izpeljavo]] iz ustrezno izbranih [ ...matematiki in v manjši meri tudi z raziskovanjem matematičnih metod in z [[Matematična notacija|matematičnih notacij]] skozi zgodovino. ...

...rega prehoda med stanjema zelo uporabni za sprožitev tokokrogov [[Sinhrona logika|sinhrone logike]] na natančno določenih intervalih. A kot kaže graf frekven ...val z amplitudo 1 s frekvenco {{Matematična formula|''f''}} glede na čas {{Matematična formula|''t''}} se lahko z uporabo [[Fourierova vrsta|Fourirjeve razširitve ...

...jstvo je presenetljivo in zato Smaleov paradoks velja za pravi, sicer ne [[logika|logični]] [[paradoks]], dejansko pa je kar [[izrek]], oziroma njegova nepos Obstaja več načinov za pridobitev eksplicitnih primerov in [[matematična vizualizacija|matematične vizualizacije]]: ...

...fom in [[Baruch Spinoza|Baruchom Spinozo]]) standardno razdelitev. Poleg [[logika|logike]] in [[etika|etike]] je metafizika ena izmed treh glavnih filozofski Osnovna matematična enačba koncepta Popprove teorije o resnici, ki jo Popper zapisal v poglavju ...

...rje <math>\eta : h = n : y\, </math>, kjer je <math>h\, </math> poljubna [[matematična konstanta|konstanta]], sta, če je <math>\mathrm{d} s\, </math> element dolž Wallis se je ukvarjal tudi s [[teologija|teologijo]], [[logika|logiko]] (''Institutio logicae'' (Oxford, 1687)), [[filozofija|filozofijo]] ...